Čeprav je tiskovni predstavniki Pentagona polkovnik Steven Warren zatrdil, da pri 12 ameriških vojakih ne gre za karanteno, pa drugače ni znal pojasniti njihove izolacije. Med ameriškimi vojaki v karanteni v oporišču v italijanskem mestu Vicenza je tudi general Darryk Williams, ki je poveljeval prvemu odzivu ameriške vojske na izbruh ebole v Zahodni Afriki.

Ameriške vojake so v karanteno namestili, čeprav niso kazali nobenih znakov okužbe, a to bo v prihodnosti postalo stalna praksa za vse, ki se bodo vračali iz ameriške vojaške misije, ki sodeluje pri prizadevanjih za zaustavitev širjenja smrtonosnega virusa v zahodnoafriških državah.

Ameriška vojska je sicer že večkrat izrecno poudarila, da njeni predstavniki ne skrbijo za okužene z ebolo, ampak namesto tega gradijo zdravstvene centre za njihovo oskrbo. V misiji naj bi skupno sodelovalo 4.000 ameriških vojakov.

Sporen ukrep v ZDA
V ZDA se medtem vrstijo kritike na račun zveznih držav New York in New Jersey, kjer so se oblasti odločile za uvedbo obvezne 21-dnevne karantene za vse zdravstvene delavce, ki so imeli stik z bolniki z ebolo v Zahodni Afriki. Do ukrepa je bila kritična tudi Bela hiša.

V New Jerseyju so sicer preklicali karanteno za medicinsko sestro Kaci Hickox, ki so jo dali v karanteno pretekli petek, ko se je vrnila iz Sierre Leone, ene izmed treh z ebolo najbolj prizadetih afriških držav. Hickoxova je v nedeljo javno grozila s tožbo zaradi nečloveških postopkov in kršenja človekovih pravic, saj je bila zdrava in ni kazala nobenih simptomov bolezni.

Od devetih primerov ebole, ki so jih do zdaj zdravili v ZDA, so ozdraveli vsi, razen revnega priseljenca iz Liberije, brez zdravstvenega zavarovanja, Thomasa Erica Duncana. Tega so najprej iz ambulante dallaške prezbiterijanske bolnišnice poslali domov, kljub očitnim simptomom, nato pa so ga dva dni pozneje le sprejeli na zdravljenje, nato pa štiri dni pozneje šele začeli zdravljenje s poskusnim zdravilom.

V Madridu konec sumov
Iz bolnišnice v Madridu so odpustili vse, pri katerih so sumili, da bi se lahko okužili s hemoragično mrzlico ebola. Deset ljudi, ki so bili v stiku z okuženo medicinsko sestro, so odpustili, ker se je iztekla 21-dnevna inkubacijska doba.

V bolnišnici Carlos III v Madridu so bili na opazovanju vsi, ki so bili v stiku z okuženo medicinsko sestro Tereso Romero in za katere so domnevali, da bi se lahko okužili. Med njimi je njen mož in eden izmed zdravnikov. V bolnišnico so jih sprejeli 6. oktobra.

Medicinska sestra se je kot prva oseba zunaj Afrike okužila s smrtonosno ebolo, glede na zadnje teste pa je to bolezen prebolela. Okužbo z ebolo so pri njej odkrili na začetku meseca, potem ko je skrbela za dva obolela španska misijonarja v madridski bolnišnici, ki sta pozneje umrla. Okužba Romerove z ebolo je sprožila skrbi, da bi se lahko virus razširil po Evropi.

Glede na smernice Svetovne zdravstvene organizacije pa bo moralo od 21. oktobra, ko so bili opravljeni zadnji testi, preteči 42 dni oziroma dvakratna inkubacijska doba, da bodo lahko razglasili, da v Španiji ni več ebole.