"Delamo na tem, da bi se testi učinkovitosti v prizadetih državah lahko začeli že decembra," je povedala pomočnica generalne direktorice svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Marie Paule Kieny in dodala, da bi lahko bilo več sto tisoč odmerkov cepiva na voljo v prvi polovici prihodnjega leta, medtem ko naj bi jih do konca leta 2015 lahko proizvedli več milijonov.

V testiranjih cepiv v najbolj prizadeti trojici afriških držav - Liberiji, Sierri Leone in Gvineji naj bi sodelovalo od 20.000 do 30.000 ljudi. S testi želijo preveriti varnost in učinkovitost dveh pred kratkim razvitih eksperimentalnih cepiv. Če bodo rezultati testov spodbudni, bi se lahko množično cepljenje začelo v drugi polovici prihodnjega leta. V pripravi je sicer še pet drugih potencialnih cepiv.

Pri WHO-ju so poudarili, da velja splošno razumevanje, da denar pri razvoju cepiva ne bo glavno vprašanje, pri čemer imajo zagotovila farmacevtskih družb, da bo na voljo po razumnih cenah.

WHO vseeno opozarja, da cepiva niso "čarobna palčka", s katero bi zaustavili najhujšo epidemijo ebole v zgodovini, zaradi katere je od marca umrlo že več kot 4.800 ljudi, predvsem v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone. Zdravilo ali cepivo proti eboli do zdaj ni obstajalo.

V četrtek so o prvem primeru okužbe poročali iz Malija, ki je tako postala šesta afriška država z znano okužbo. Za ebolo je zbolela in umrla dveletna deklica, ki je bila pred kratkim v Gvineji. Zaradi deklice je skupno v karanteni 43 ljudi, med njimi deset zdravstvenih delavcev, ki so bili z deklico v stiku na pediatrični kliniki.

Ebola v New Yorku
Newyorški zdravnik Craig Spencer, ki se je pred kratkim vrnil iz Gvineje, je prvi okuženi z ebolo v New Yorku in četrti v ZDA. Zdravi se v bolnišnici na Manhattnu.

Spencer je bil v Gvineji član organizacije Zdravniki brez meja, ki pomaga pri zdravljenju bolnikov z ebolo. To zahodnoafriško državo je zapustil 14. oktobra, tri dni pozneje se je prek Evrope vrnil v New York. V torek je postal nenavadno utrujen, vendar še ni imel vročine, ki si jo je redno meril od prihoda iz Gvineje. V sredo zvečer je šel s prijatelji kegljat v Brooklyn, v četrtek zjutraj pa je doma v Harlemu ugotovil, da ima vročino. Dobil je tudi drisko, čutil je bolečine, zato je poklical reševalce. Uvodni testi so potrdili okužbo z ebolo.

Newyorški župan Bill de Blasio je na novinarski konferenci, še preden so bili znani izvidi uvodnih testov, zagotovil, da ni razloga za preplah. "Ebola je bolezen, ki se širi zelo počasi. Newyorčani, ki niso bili v stiku s telesnimi tekočinami okuženega, niso ogroženi."

V izolaciji tudi zaročenka in prijatelja
33-letni zdravnik je imel simptome bolezni le zelo kratek čas in malo stikov z ljudmi po vrnitvi iz Gvineje. Za vsak primer so dali v izolacijo tudi njegovo zaročenko in dva prijatelja, s katerima je bil v stiku.

De Blasio je poudaril, da so v primeru člana organizacije Zdravniki brez meja, zaposlenega v newyorški Prezbiterijanski bolnišnici Columbia, ravnali po strogem protokolu. V New York je prišla tudi ekipa Centra za nadzor nad boleznimi in preventivo (CDC), ki bo vzela vzorce in jih poslala na teste v Atlanto, kjer ima CDC sedež.

Zdravstvene oblasti zdaj iščejo vse ljudi, s katerimi je bil Spencer morda v stiku, njegovim sosedom v Harlemu pa delijo informacije o eboli. Bolezen, ki je najhuje prizadela Liberijo, Gvinejo in Sierra Leone, se širi s telesnimi tekočinami, ko izbruhnejo simptomi bolezni.

V Dallasu umrl Liberijec, medicinski sestri okrevata
New York je bil zaradi izpostavljenosti potnikom iz vsega sveta že več mesecev pripravljen na prihod ebole. Čeprav gre za mesto z osmimi milijoni prebivalcev, nevarnost izbruha epidemije ni velika. Verjetnost, da bi se prebivalec New Yorka dotaknil neznanega človeka, je skoraj neobstoječa, kar velja tudi za prepolno podzemno železnico.

Ljudje ne prihajajo v stik kar tako in sosedje, ki živijo več let v istem bloku, se niti ne poznajo. Bolnišnice, kot je Bellevue, so opremljene in pripravljene za ustrezno ukrepanje, drugače od Dallasa, kjer so okuženega Liberijca sprva poslali domov. Prezbiterijanska bolnišnica v Dallasu, kjer je okuženi Liberijec Thomas Eric Duncan umrl 8. oktobra, je vrhunska bolnišnica, razen ambulante.

Teksas ima največ ljudi brez zdravstvenega zavarovanja v celotnih ZDA, Duncan pa je imel to nesrečo, da je prišel v izjemno bolnišnico, ki je pozdravila tudi nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega, vendar pa ambulantni oddelek ne izpolnjuje niti enega od glavnih nacionalnih standardov kakovosti in varnosti. V ambulantah čakajo ljudje brez zavarovanja in povprečno na prvi pregled čakajo 44 minut, na sprejem na zdravljenje pa več kot pet ur.

Srečanje Obame z medicinsko sestro
Z ebolo sta se okužili tudi medicinski sestri, ki sta zdravili Duncana, a pri njima je bilo zdravljenje uspešno in že okrevata. Ena izmed njiju, Nina Pham, je že zapustila bolnišnico in se je srečala s predsednikom Barackom Obamo.

Phamova je na novinarski konferenci pred odhodom iz bolnišnice povedala, da je sicer brez virusa, vendar bo trajalo še nekaj časa, da se ji povrnejo moči. Posebej se je zahvalila zdravniku Kentu Brantleyju, ki je okreval po okužbi v Liberiji in je doniral krvno plazmo za protitelesa, ki so pomagala Phamovi.