Po eni od teorij bi se okužba lahko širila iz neke restavracije v mestu Lübeck, drugi pa ugibajo, ali bi lahko izbruh sprožilo praznovanje obletnice pristanišča v Hamburgu. Zdravstveni strokovnjaki so natančno pregledali restavracijo v obmorskem mestu Lübeck v bližini Hamburga, saj je tam jedlo 17 ljudi, pri katerih so nato odkrili nevarni sev bakterije E. coli, je poročal časopis Lübecker Nachrichten.

Revija Focus je poročala, da bi sprožilca lahko iskali na praznovanju obletnice hamburškega pristanišča. Slavje je med 6. in 8. majem pritegnilo okoli 1,5 milijona obiskovalcev. Obe poročili temeljita na ugotovitvah raziskovalcev berlinskega inštituta Roberta Kocha, ki je odgovoren za nadzor in preprečevanje bolezni.

Okužbe v sedmih evropskih državah in ZDA
Časopis Süddeutsche Zeitung je že pred dnevi poročal, da se je z bakterijo okužil del skupine 34 sindikalistk, ki so se srečale v mestu Lübeck med 12. in 14. majem. Zbolelo jih je osem, od tega je ena umrla.

Hamburška bolnišnica je prve primere bolnikov, okuženih z nevarnim sevom bakterije E. coli, sprejela sredi maja, od takrat pa je izbruh v Evropi zahteval najmanj 19 življenj. Okužbe je potrdilo še deset drugih evropskih držav in ZDA.

Velik udarec prodajalcem in pridelovalcem zelenjave
Sprva so kot vzrok okužbe osumili španske kumare in nizozemsko zelenjavo, pozneje pa so obtožbe zavrnili. Kljub temu nemške zdravstvene oblasti odsvetujejo uživanje surovih kumar, paradižnikov in solate, zato so pridelovalci in prodajalci zelenjave utrpeli že veliko škodo. Dodatno škodo je povzročila ruska prepoved uvoza vse sveže zelenjave iz vseh držav članic EU-ja. Podoben ukrep je sprejel še Libanon.

Ameriški epidemiologi medtem svarijo, da ne gre za nov sev bakterije in da ta ni tako strašna. "Uporabljanje izrazov, kot je 'mutirana morilska bakterija', je neodgovorno. Bakterije nenehno mutirajo, tudi tiste, s katerimi smo v nekakšnem sožitju," je dejal ameriški epidemiolog Thimothy Jones.

Bakterija odporna proti antibiotikom
Američani kljub temu niso povsem mirni, skrbi jih, da je težave v Evropi povzročila bakterija, ki je odporna proti antibiotikom. Dodajajo, da po njihovem mnenju ne gre za posebej nevaren mikroorganizem, temveč da evropski znanstveniki rešitev iščejo na napačnem kraju oziroma da se infekcija z bakterijo E. coli ne zdravi z antibiotiki.

"Če bakterija pokaže znake odpornosti, je terapija z antibiotiki zelo slaba zamisel. Če zdravite z antibiotiki, bakterija pa je odporna, potem dajete bakteriji prednost pred drugimi mikroorganizmi, ki niso odporni. Tako nastane še boljše okolje za infekcijo," meni pediater Phillip Tarr iz Washingtona.

Znanstveniki še dodajajo, da bakterija E. coli 0104:H4 ni nova, se pa sprašujejo, kje in kdaj je postala odporna proti antibiotikom. Odgovor na to vprašanje bo vplival na vedno večjo in po svetu razširjeno sporno uporabo antibiotikov v prehrani živali na kmetijah in farmah, piše Jutarnji list.