Vlada je v tem obdobju z odloki omejila in tudi prepovedala shode, mirni protestniki pa so bili deležni številnih kazni in policijskega nasilja, ugotavljajo v poročilu.

Pravico do protesta, ki jo sestavljata pravici do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ščiti mednarodno pravo, v Sloveniji pa sta tudi ustavno zaščiteni. Poročilo vsebuje pregled 21 držav, tudi Slovenijo. V Amnesty International (AI) so se v pregledu stanja v Sloveniji osredotočili predvsem na dogajanje v letih 2020–2022, ko je bila pravica do protesta v državi najbolj ogrožena.

Poročilo ugotavlja, da je država v tem časovnem obdobju zoper vidnejšega protestnika Jašo Jenulla vložila absurdno tožbo za plačilo več kot 40.000 evrov stroškov za policijsko varovanje mirnih protestov, ki se jih je udeležil. Posebej so navedli tudi protest za mir v Palestini 21. maja 2021, ko so policisti etnično profilirali udeležence. Legitimirali in oglobili so pretežno le tujce.

Amnesty International ugotavlja, da se je z menjavo oblasti stanje nekoliko izboljšalo, vendar so tudi v zadnjem letu prepoznali nekaj primerov, ko so bili protestniki, ki so protestirali v podporo Palestini, kaznovani. Policija je kaznovala protestnika, ki je na košarkarski tekmi vihtel palestinsko zastavo, ustrahovani pa so bili tudi protestniki za podnebno pravičnost.

V letih 2020–2022 je policija večkrat uporabila čezmerno silo, pretepala protestnike, uporabljali so tako imenovano tehniko zadrževanja v kotlu, jih brez pravne podlage popisovali in pridrževali na policijskih postajah, navaja AI, ki je posebej izpostavil protest 15. septembra 2021, ko so policisti zoper mladoletnika uporabili prisilna sredstva in ga prijeli. Starši so podali pritožbo zoper delo policista. Pozneje je prišlo na dan, da so policisti ravnali nesorazmerno in da ni bilo razlogov za uporabo fizične sile ter da mladoletnika ni bilo treba prijeti.

V poročilu organizacije poleg na sporno ravnanje oblasti v letih 2020–2022 opozarjajo tudi na sporne določbe zakonodaje. Zakon o javnih zbiranjih ostaja nespremenjen, čeprav je na več mestih pomanjkljiv, saj ne ureja postopanja policije dovolj natančno, zaradi česar se še zmeraj dogajajo arbitrarna ravnanja in nadlegovanja protestnikov, ki jih izvajajo policija in drugi nosilci oblasti, je prepričana direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel.

"Amnesty International zato poziva slovensko vlado, naj zagotovi, da bodo v Sloveniji mirni protestniki zaščiteni pred kaznovanjem in nadlegovanjem, med drugim tudi tako, da čim prej pristopi k sistemski spremembi zakona o javnih zbiranjih," je dejala Posel.

Med drugim zakon o javnih zbiranjih ni usklajen z mednarodnimi standardi v delu, ki zahteva obvezno priglasitev protestov. V organizaciji Amnesty International menijo, da bi morala takšna zahteva veljati le za ozek nabor zbiranj, za katera je vnaprejšnje obvestilo nujno, da se zaščiti in omogoči shod ali zaščitijo pravice tistih, na katere ta vpliva. Vodja shoda je po zakonu lahko le polnoletna oseba, kar omejuje pravico otrok do protesta, so še opozorili.

Omejevanje pravice do miroljubnih protestov

Amnesty International opozarja, da številne evropske države vse bolj omejujejo pravico do miroljubnih protestov, saj stigmatizirajo in kriminalizirajo protestnike ter se zatekajo k represivnemu zatiranju tistih, ki izražajo svoje nestrinjanje, opozarja.

"Raziskava kaže zelo skrb vzbujajočo sliko napadov na pravico do protesta na vseevropski ravni. Po vsej celini oblasti ovirajo, odvračajo, blatijo in nezakonito kaznujejo ljudi, ki miroljubno protestirajo," je opozorila generalna sekretarka mednarodne nevladne organizacije Amnesty International Agnes Callamard.

Danes objavljeno poročilo Amnesty International o stanju pravice do protesta v Evropi med drugim razkriva vseevropski vzorec represivnih zakonov, uporabo nepotrebne ali čezmerne sile, samovoljne aretacije in pregon, neupravičene ali diskriminatorne omejitve ter vse večjo uporabo invazivnih tehnologij nadzora, zaradi česar se pravica do protesta sistematično krči.

Države zatirajo z nasiljem in tehnologijo

Policija v številnih evropskih državah proti miroljubnim protestnikom, tudi mladostnikom, vse pogosteje uporablja čezmerno silo. V incidentih v več državah so bile tako povzročene resne poškodbe med udeleženci protestov.

"V prijavljenih incidentih je šlo za resne in včasih trajne poškodbe, vključno z zlomljenimi kostmi ali zobmi (Francija, Nemčija, Grčija, Italija), izgubo roke (Francija), izgubo testisa (Španija) in dislociranimi kostmi, poškodbo oči in hudo poškodbo glave (Španija). V nekaterih državah je uporaba sile predstavljala mučenje ali drugo slabo ravnanje, v Belgiji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Poljskem, v Sloveniji, Srbiji in Švici pa je policija uporabila prekomerno silo nad otroki (tj. mlajšimi od 18 let)," poudarja Amnesty International.

Države vse pogosteje uporabljajo tehnologijo za izvajanje ciljno usmerjenega in množičnega nadzora nad protestniki. Poročilo kot primer navaja uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov, pri čemer je Amnesty International države pozval, naj tovrstno tehnologijo prepovejo.

Odrekanje legitimnosti

Poročilo opozarja tudi na skrb vzbujajoče primere, ko oblasti jemljejo legitimnost protestnikom in protestom. To počnejo predvsem s škodljivo retoriko, pri čemer protestnike opisujejo na različne načine, kot teroriste, kriminalce, tuje agente in ekstremiste.

Ta negativna retorika, vključno z označevanjem protestov za grožnjo javnemu redu oziroma nacionalni varnosti, se uporablja za upravičevanje uvajanja vse bolj restriktivnih zakonov.

V Belgiji, Luksemburgu, na Švedskem in v Švici so oblasti omejile pravico do protesta do te mere, da morajo organizatorji zaprositi za dovoljenje za izvedbo demonstracij. Če protest ni vnaprej prijavljen, se interpretira, da je zbiranje nezakonito, kar vodi v njegovo razpustitev in aretacije vpletenih.

Posebej na udaru marginalizirane skupine

Tovrstne omejitve, čezmerno odzivanje policije in vsesplošen množični nadzor ustvarjajo strah in ljudi odvračajo od udeležbe na zbiranjih. Ta učinek odvračanja ali zastraševanja pa nesorazmerno vpliva na tiste, ki pripadajo marginaliziranim skupinam, te pa so že tako ali tako podvržene večji nevarnosti nasilja, neenakosti in diskriminaciji, še piše v poročilu.

V poročilu je pravica do protesta v Evropi analizirana v 21 državah, te so Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Srbija, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Turčija in Združeno kraljestvo. Analiza je osredotočena predvsem na obdobje med decembrom 2022 in septembrom lani.