Merklova je ena redkih vzhodnih Nemk, ki se je dolga leta obdržala v vrhu nemške politike. Foto: EPA
Merklova je ena redkih vzhodnih Nemk, ki se je dolga leta obdržala v vrhu nemške politike. Foto: EPA
Angela Merkel in Helmut Kohl
Helmut Kohl je bile nekakšen politični boter Merklove. Foto: EPA
Angela Merkel
V številnih intervjujih pred volitvami se je Merklova ponavadi dobro odrezala. Foto: EPA

Merklova se je v soju medijskih luči in strankarske politike znašla pred petimi leti, ko je bila njena krščanskodemokratska CDU deležna kritik zaradi škandala, povezanega s podkupovanjem.

KLJUČNI DATUMI
1954: Rojena v Hamburgu 1978: Doktorat iz fizike
1990: Vstopi v CDU
1994: Okolijska ministrica 2000: Predsednica CDU-ja

Doktorica fizike je v javnosti ostro zanikala obtožbe, da je nekaj članov stranke, na čelu s Helmutom Kohlom, bilo podkupljenih v zameno za prodajo nemških tankov Savdski Arabiji. Obtožbe je označila kot popolnoma absurdne. Škandal je stranko oslabil in ko so na dan prišli novi dokazi je Merklova naredila pogumen korak in javno nastopila proti svojemu političnemu botru, Helmutu Kohlu.

Pogumna profesionalka
Poteza se je obrestovala in Merklova je bila aprila leta 2000 izvoljena za predsednico CDU-ja. V pretežno moški politiki se je znašla dobro in začetno nezaupanje med tradicionalnimi bavarskimi strankarskimi partnerji iz CSU-ja je hitro izginilo. Kmalu je postala sinomin za nemško Margaret Thatcher.

Njen namestnik v času ministrovanja na okolijskem ministrstvu sredi 90. let Ulrich Klinkert jo je opisal kot zelo kompetentno profesionalko, ki je bila takrat še zelo v ozadju političnega dogajanja.

Njena stališča na področju splava in pravic istospolnih partnerjev se uvrščajo na politično sredino, kampanja za volitve pa je osredotočena predvsem na reformo davčnega, pokojninskega in zdravstvenega sistema. Zelo podoben program reform je v začetku leta 2005 uvedel tudi njen tekmec Gerhard Schröder v programu reform Agenda 2010.

Dolgočasna podoba
Čeprav 50-letno Merklovo njeni prijatelji in sodelavci opisujejo kot pametno in odločno žensko, ji nekateri očitajo preveč togo držo in dolgočasno pojavo. Mediji si jo večkrat privoščijo tudi zaradi nezanimive pričeske.

Številni člani njene stranke jo imajo za vzornico, čeprav ima nekoliko milejša stališča do družinske politike, kakršno je krščanskodemokratska stranka do zdaj zagovarjala. Visoka članica CDU-ja je povedala, da je nekdaj veljala samo poroka med moškim in žensko, zdaj pa je poudarek na družini, ki ni nujno institucionalizirana s poroko. To je velik obrat v naši stranki, je dejala.

Nemški mediji jo radi imenujejo Angie. Helmut Kohl jo je ljubkovalno klical Mädchen (deklica).
Nekokurenčno gosopodarstvo
Merklova zagovarja svobodnejši trg delovne sile in se zavzema za ohlapnejšo zakonodajo na področju zaposlovanja. Delodajalci naj bi imeli več svobode pri odpuščanju delavcev, če zaradi njihove preštevilčnosti trpi celotno podjetje. Trenutna zakonodajo na tem področju po njenem mnenju zmanjšuje konkurenčnost nemškega gospodarstva.

Verjame, da bi Nemčija in ZDA morale razviti močno partnerstvo in prijateljske odnose. Leta 2003 je kljub nasprotovanju javnosti zagovarjala ameriško invazijo na Irak in glasno kritizirala Schröderja. Nasprotuje polnopravnemu članstvu Turčije v EU-ju in muslimanski državi ponuja le priviligirano partnerstvo.

Protestanstske korenine
Merklova se je rodila leta 1954 v severnonemškem pristaniškem mestu Hamburg, vendar se je družina le nekaj mesecev zatem preselila v majhno mesto v vzhodni Nemčiji, kjer je njen oče, protestantski duhovnik, v upravljanje prevzel tamkajšnje župnišče.

Odrasla je v predmestju vzhodnega Berlina in pokazala velik talent za matematiko, znanost in jezike. Naredila je doktorat iz fizike, vendar se zaposlila kot kemik na znanstveni akademiji v vzhodnem Berlinu.

Gerhard Schröder - zaton uspešne politične kariere?
Leta 1989 se je aktivno vključila v demokratično vzhodnonemško gibanje in po prvih demokratičnih volitvah po padcu berlinskega zidu postala vladna predstavnica za stike z javnostmi. Kancler Helmuth Kohl jo je nato povabil v prvo skupno vlado in ji dodelil resor za ženske in mlade. Leta 1994 je postala ministrica za okolje. Je ena izmed redkih vzhodnih Nemcev, ki se je dolga leta obdržal v vrhu CDU-ja.