"Če želimo to rešiti, moramo vse moči usmeriti v skupno evropsko, mednarodno rešitev," je dejala predsednica nemške vlade, ki vztraja, da je dolgoročno gledano rešitev možna le na mednarodni ravni. Med drugim je govorila tudi o varovanju zunanjih meja Evropske unije in dogovoru o zakonitem priseljevanju s Turčijo. "S tovrstnimi ukrepi bi zmanjšali število beguncev v skladu z interesi vseh, česar s postavljanjem omejitve ne bi dosegli."

Kongres CSU-ju je pred tem oblikoval predlog o postavitvi zgornje meje za sprejem novih priseljencev za celotno Nemčijo, ki mu je nasprotoval zgolj en delegat. Nemčija mora po mnenju stranke svetu poslati signal, da so kapacitete že skoraj dosežene. "Zato mora Nemčija v prihodnjem letu sprejeti delež vojnih beguncev, ki bodo v skladu z nemškimi zmožnostmi," so zapisali v predlogu. Delegati pri tem niso omenjali konkretnega števila.

Odločitev Slovenije vzbuja skrb
Agencije Združenih narodov (ZN) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM) so se medtem v skupni izjavi odzvale, potem ko so nekatere države na balkanski poti začele ločevati med begunci in migranti ter jih na tej podlagi spuščati v državo. V skupni izjavi so kritizirale ta ukrep, saj "ljudi profilira na podlagi narodnosti ... To postaja vse bolj nevzdržno, ne samo ob vse nižjih temperaturah in tveganjih za otroke in druge s posebnimi potrebami," so zapisali.

Tiskovni predstavnik IOM-ja Joel Millman je izpostavil, da je Slovenija začela uvajati selekcijo med migranti in begunci, kar vzbuja skrb, da bi se migranti lahko preusmerili na poti skozi Bolgarijo in Albanijo, kjer so razmere še bolj tvegane, poroča Reuters. Tiskovna predstavnica Sklada ZN-a za otroke (Unicef) Sarah Crowe pa je opozorila, da so zaradi padanja temperatur v nevarnosti še posebej dojenčki in invalidni otroci ter otroci brez spremstva odraslih. Pri tem je izpostavila, da je zdaj med begunci in migranti, ki vstopajo v Makedonijo, kar tretjina mlajših od 18 let, junija jih je bilo deset odstotkov.

Tiskovni predstavnik Visokega komisariata ZN-a za begunce (UNHCR) Adrian Edwards je ob tem opozoril, da tovrstne omejitve "povzročajo napetosti na mejnih prehodih ter puščajo migrante in begunce, ki so ujeti na različnih mejnih točkah, v popolni negotovosti", kar pred približevanjem zime povzroča resne skrbi. "Nujno potrebno je na vstopnih točkah vzpostaviti dodatne sprejemne kapacitete," je dejal.

Poudaril je, da več kot 4.000 beguncev in migrantov še vedno vsak dan prihaja v Evropo na grške otoke. "Za to se odločili iz nuje, iz obupa, morali so zapustiti svoje domove, svoje družine. To je nekaj, na kar letni časi nimajo vpliva. Obstajati mora način za spopadanje s temi razmerami," je še dodal.

Ostojić: Slovenija sprožila učinek domin
Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je dejal, da hrvaška policija ne bo premikala slovenske žice ob hrvaški meji, saj spoštuje načrt Evropske komisije o beguncih. Na novinarsko vprašanje, ali je Hrvaška pripravljena na morebitno popolno zaprtje meje, ko je v četrtek začela zavračati ljudi, ki ne prihajajo iz držav v vojni, je Ostojić odgovoril, da gre za majhen odstotek ljudi, ki ne bežijo pred vojno. Dejal je, da se izogiba izrazu ekonomski migranti, saj si vsi begunci in migranti želijo boljšega življenja.

Izpostavil je, da je Slovenija sprožila učinek domin, ko je zaprla mejo za ljudi, ki ne prihajajo iz držav, v katerih so vojne in ki so poskusili izkoristiti begunski val. Pričakuje, da bo največ težav zaradi tega na makedonsko-grški meji, ker bo Grčija kot prva morala podrobno preverjati begunce in migrante ter preprečiti vstop tistim, ki ne prihajajo z vojnih območij.

Glede informacije, da bodo slovenskim policistom na meji s Hrvaško med drugim pomagali bolgarski, je spomnil, da so bolgarski policisti "izkušeni", saj so bili prvi v EU-ju, ki so ustrelili begunca. "Zelo žalostno je, če se želi zavarovati mejo dveh prijateljskih držav z zavezniškimi enotami, ki naj bi ukrepale na takšen način," je dejal. Na vprašanje, ali je Hrvaška okrepila nadzor na meji z BiH-om, potem ko so hrvaške obveščevalne službe ocenile, da je BiH potencialno žarišče terorizma, je Ostojić izjavil, da so to "storili že zdavnaj". "Hrvaška mora biti kot država protiteroristične koalicije pripravljena preventivno delovati v vsakem pogledu. Previdnost ni nikoli odveč, a ni dovolj gledati le svojega dvorišča. Skupaj z varnostnimi službami drugih držav izmenjujemo informacije," je še dejal.

Grško-makedonsko mejo prečkalo 4.400 prebežnikov
Prebežniki val ne pojenja niti na grško-makedonski meji, ki jo je v noči na petek prečkalo 4.400 Sircev, Afganistancev in Iračanov, medtem ko so begunce iz drugih držav na začasnem mejnem prehodu pri Gevgeliji zaustavili, poroča makedonska tiskovna agencija MIA. Nova pravila na meji so Makedonci uveljavili po tistem, ko so tudi druge države na balkanski prebežniški poti začele zavračati begunce, ki niso iz Sirije, Afganistana ali Iraka. Najmanj 2.000 prebežnikov, ki so večinoma prišli iz Maroka, Alžirije in Bangladeša, je tako v četrtek obstalo na meji med Grčijo in Makedonijo.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.