Javnomnenjska raziskava YouGov je pokazala, da bi bila, če bi bilo v torek na glasovnici ime Clintonove namesto Baracka Obame, zmaga demokratov precej bolj gotova. Clintonova bi republikanca Mitta Romneyja premagala z rezultatom 51 : 45, medtem ko zadnje ankete Obami napovedujejo zmago 48 : 47.

Še več, po ocenah YouGova bi vodstvo Clintonove pomenilo še prepričljivejšo zmago po tistem, ki v ameriških volitvah res šteje - številu elektorskih glasov. Tu bi Clintonova svojega republikanskega izzivalca premagla kar s 347 proti 191. Clintonova bi najverjetneje osvojila tudi Florido in Severno Karolino, državi, ki naj bi Obami že spolzeli iz rok.

Lagodje državnega sekretarja
Če se Clintonova odloči za kandidaturo leta 2016, kar verjamejo številni, bi bila prva izbira demokratov. A rezultati omenjene ankete Obamovih podpornikov ne vznemirjajo kaj dosti - hipotetični kandidati se namreč že tradicionalno odrežejo bolje od dejanskih, še posebej tistih, ki branijo svoj stolček. Obama nosi breme štirih let v Beli hiši, medtem ko je Clintonova v primerjavi z njim relativno neomadeževana.

Poleg tega so državni sekretarji pogosto bolj priljubljeni od predsednikov, pod katerimi služijo - to sta izkusila tako Colin Powell kot Condoleezza Rice. Kot izpostavlja Guardian, državni sekretarji uživajo prestiž visokega položaja, a jim ni treba sklepati nobenih nepriljubljenih notranjepolitičnih odločitev in ne nosijo odgovornosti ali krivde za gospodarsko stanje.

Velja pa poudariti, da se je v anketi Clintonova odrezala bolje od Obame v skoraj vsaki skupini - pa naj si bodo to moški ali ženske, republikanci ali neodvisni, tisti s prihodki pod 40.000 dolarjev letno ali tisti z višjimi prihodki. Med belopoltimi volivci Obama zaostaja za Romneyjem za 21 odstotkov - Clintonova bi le za 14. Samo med Afroameričani uživa Clintonova manj podpore od Obame - Romneyja bi v tej skupini premagala z 89 : 10 odstotkov, medtem ko je to razmerje pri Obami 91 : 5.
Mednarodna agencija za raziskavo trga YouGov s sedežem v Veliki Britaniji je raziskavo za časnik Guardian izvedla na vzorcu 1.000 registriranih ameriških volivcev.