Oblasti so po celi državi, še posebej pa na širšem območju prestolnice Buenos Airesa, sredi marca razglasile stroge omejitve gibanja, s čimer jim je, vsaj v prvi fazi, uspelo zajeziti hitro širjenje virusa in ohraniti relativno nizko število okuženih, vsaj v primerjavi z večino drugih držav v regiji.

Te omejitve so nato sčasoma v večjem delu države omilili, ne pa tudi v prestolnici, kjer je kar okoli 90 odstotkov vseh okužb.

A zaradi dolgotrajnosti karantene so postajali ljudje vse manj previdni in so vse manj upoštevali zajezitvene ukrepe. Stroge omejitve pa so še dodatno prizadele gospodarstvo, ki je bilo že pred epidemijo v slabem stanju.

Po 5000 novih okužb dnevno

Število do zdaj okuženih s koronavirusom je v Argentini naraslo na 300.000, več kot 5700 jih je zaradi covida-19 umrlo, v zadnjem tednu so potrdili po 5000 novih okužb na dan.

V petek je predsednik Fernandez sporočil, da se je zaradi skrb vzbujajočega povečanja okužb po vsej državi odločil zajezitvene ukrepe podaljšati še vsaj do 30. avgusta. To je še dodatno razjezilo ljudi, ki so se v ponedeljek podali na ulice in glasno zahtevali "svobodo" ter pri tem množično kršili pravila o ohranjanju medsebojne razdalje.

Protestniki imajo tudi druge zahteve

Med drugim nasprotujejo načrtovani reformi pravosodja, ki bo povečala število zveznih sodišč in tako zmanjšala vpliv sodnikov, ki naj bi sprejemali politično motivirane odločitve. Ta reforma je bila ena ključnih Fernandezovih obljub v volilni kampanji.

Pred tem je predsednik Fernandez v ponedeljek sodržavljane v govoru pozval k enotnosti.

"Živimo v za celotno človeštvo, ne le Argentino, edinstvenem trenutku," je poudaril in spomnil, da je pred Argentinci tudi velik izziv obnove gospodarsko uničene države, kar je krivda prejšnje desnosredinske vlade predsednika Mauricia Macrija. "A prepričan sem, da bomo enotni zmagali," je poudaril.