Za opustitev obtožb o spolnem napadu so se švedski tožilci odločili, ker jim je zmanjkalo časa za vložitev obtožnice, potem ko jim Assangea ni uspelo zaslišati. Za vložitev obtožnice o spolnem napadu, do katerega naj bi prišlo leta 2010, so imeli na voljo pet let, še dodatnih pet let časa pa imajo za obtožnico o posilstvu.

Assange, ki vse obtožbe zanika, že od junija leta 2012 prebiva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, s čimer se izogiba izročitvi na Švedsko. Ekvador mu je podelil azil, vendar pa veleposlaništva ni mogel zapustiti, saj bi ga britanska policija nedvomno takoj aretirala in začela postopek izročitve.

"Zelo sem razočaran. Za to ni bilo nobene potrebe. Sem nedolžen človek," je v elektronskem sporočilu za javnost sporočil Assange. Njegova bojazen je, da bi ga Švedska lahko izročila ZDA, kjer bi mu sodili zaradi največjega razkritja vojaških in diplomatskih zaupnih podatkov v ameriški zgodovini.

Švedski tožilci so najprej vztrajali, da želijo Assange zaslišati na Švedskem, a marca letos je prišlo do preobrata in so privolili v zaslišanje v Londonu, ki pa ga še ni bilo, saj se Ekvador in Švedska ne moreta dogovoriti o poteku zaslišanja.

Donacije za razkritje podatkov o TTIP-u
Spletna organizacija WikiLeaks namerava medtem z množičnim financiranjem zbrati 100.000 evrov, ki bi jih ponudili kot nagrado za razkritje informacij o prostotrgovinskem sporazumu, o katerem se pogajata ZDA in EU (TTIP). Akcija zbiranja se je začela v sredo in v samo šestih urah se je nabralo že za 18.000 evrov donacij.

Med tistimi, ki so prispevali svoj denar, so nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis, britanska oblikovalka Vivienne Westwood in žvižgač Daniel Ellsberg, ki je javnosti razkril podatke ameriškega Pentagona.

TTIP so sicer pri WikiLeaksu označili kot "pošastni" trgovinski sporazum, katerega podrobnosti je nujno treba predstaviti evropski javnosti. Sporazum je namreč strogo varovana skrivnost, ki ostaja znana samo ozkim krogom pogajalcev in odločevalcev.

Assange je v izjavi za medije skrivanje nastajajoče vsebine TTIP-a označil kot "senco na prihodnosti evropske demokracije" in krinko, pod katero dejansko divjajo posebni interesi. "Čas, da se njegova skrivnostnost konča, je prišel," je poudaril Assange.

Zagovorniki prostotrgovinskega sporazuma sicer trdijo, da bo ta občutno zvišal gospodarsko rast in možnosti zaposlovanja v EU-ju, medtem ko kritiki opozarjajo na nevarnosti pri varstvu pravic potrošnikov in okolja ter svarijo pred zmožnostjo velikih korporacij, da bodo prek zloglasnega mehanizma ISDS-ja zaobšle zanje neugodno evropsko zakonodajo.

Pogajanja so stekla poleti 2013 in napredujejo počasneje, kot se je sprva napovedovalo, tako da se bodo zdaj že zagotovo zavlekla v prihodnje leto. Zaradi velikega nasprotovanja sporazumu ter tudi tajnosti pogajanj o njem v evropski javnosti je Evropska komisija, ki v imenu 28 držav članic EU-ja vodi pogajanja z ZDA, pred meseci objavila vrsto pogajalskih dokumentov, a to kritikov ni utišalo.