Ikona boja za demokracijo je ta teden odpotovala na svojo prvo turnejo po Evropi po letu 1988 in v soboto se je udeležila slovesnosti v norveški prestolnici, ko so ji po 21 letih le izročili Nobelovo nagrado za mir, ki jo je dobila za "njen nenasilen boj za demokracijo in človekove pravice".

"Draga Aung San Su Či, dolgo smo čakali na vas," jo je pozdravil predsedujoči norveškemu Nobelovemu odboru Thorbjorn Jagland in ji povedal, da je v času izolacije postala vest vsega sveta. Jagland ji je še malo polaskal, ko jo je označil za "dragoceno darilo svetovni skupnosti".

Aung San Su Či je ob prevzemu nagrade v mestni hiši Osla zaupala, da ji je Nobelova nagrada leta 1991 znova vlila pogum in jo postavila na noge.

"Pogosto sem se med hišnim zaporom počutila, kot da nisem več del resničnega sveta. S prejemom Nobelove nagrade pa sem znova postala prava. Vrnila sem se nazaj v širšo človeško skupnost," je opisala.

"A kar je še pomembneje, Nobelova nagrada je pritegnila pozornost sveta v našem boju za demokracijo in človekove pravice v Mjanmaru ter da ne bomo pozabljeni," je dejala in že takoj nalila čistega vina.

"Absoluten mir v našem svetu je nedosegljiv cilj," je v svojem govoru umirila pričakovanja številnih, ki v njej vidijo upanje za hiter preskok v demokracijo v Mjanmaru, potem ko je lani vojaška hunta oblast predala civilni vladi in se je sama na parlamentarnih volitvah uvrstila v parlament.

"Ne smo pozabiti na neznane politične zapornike"
Nobelova nagrajenka je opozorila, da je pred Mjanmarom še dolga pot do politične svobode in povedala, da v njeni državi še vedno obstajajo politični zaporniki.

"Najbolj znani zaporniki so bili izpuščeni, a straši nas lahko, da bodo preostali, manj znani, ostali pozabljeni," je dejala 65-letna mjanmarska borka za demokracijo.

Aung San Su Či je od leta 1989 do izpustitve konec leta 2010 kar 15 let preživela v hišnem priporu. Tudi med kratkimi obdobji svobode si ni upala zapustiti domovine iz strahu, da bi ji generali preprečili vrnitev.

V hišnem priporu se je znašla, ker je njena opozicijska Narodna liga za demokracijo prepričljivo zmagala na volitvah leto dni pred tem, vendar vladajoča vojaška hunta zmage ni hotela priznati.

V njenem imenu sta leta 1991 Nobelovo nagrado sprejela sinova. Leto dni pozneje je sama sporočila, da bo nagrado v višini 1,3 milijona dolarjev namenila za ustanovitev izobraževalnega ter zdravstvenega sklada za Mjanmarce.

Aung San Su Či je povedala, da je zahodna podpora pomagala pri spremembah v Mjanmaru, pri čemer se je še posebej zahvalila Norveški za njeno ključno vlogo pri prizadevanju za demokratične spremembe v tej državi na jugovzhodu Azije.

Po Aung San Su Či je zdaj edini še živeči lavreat, ki ni prevzel prestižne nagrade, zaprti kitajski oporečnik Liu Šjabao, ki je bil nagrajen leta 2010, s tem pa si je Norveška nakopala jezo Kitajske.