Voditeljica države, ki je leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir, je drugi dan sojenja opozorila, da so obtožbe o genocidu nad muslimansko manjšino zavajajoče in nepopolne. Kot je dodala, tudi ni dokazov, da je kadar koli obstajala namera o genocidu. Priznala je le, da je vojska morda uporabila čezmerno silo, a po njenih besedah to še ne dokazuje, da je skušala izvesti genocid nad Rohingi.

Gambija je v imenu Organizacije islamskega sodelovanja vložila tožbo proti Mjanmaru zaradi pregona Rohingov leta 2017. Gambija mjanmarsko vojsko obtožuje zunajsodnih pobojev, posilstev in drugih oblik spolnega nasilja, sežiganja domov in pobijanja živine ‒ z namenom uničenja skupine Rohingov v celoti ali delno. Pravosodni minister te zahodnoafriške države Abubacarr Tambadou je pozval sodišče, naj odredi začasne ukrepe za zaščito Rohingov. "Gambija je pred sodišče privedla zavajajočo in nepopolno podobo položaja v zvezni državi Rakhine," je v Haagu zatrdila Aung San Su Či, ki je pojasnila, da so se v Mjanmaru le odzvali na napade več sto Rohingov.

"Ne moremo izključiti, da so pripadniki obrambnih sil v nekaterih primerih uporabili čezmerno silo v neupoštevanju mednarodnega humanitarnega prava ali da niso dobro ločili med borci in civilisti," je priznala na Meddržavnem sodišču. Ob tem je dodala, da Mjanmar ukrepa in da vodijo lastne preiskave. Vztrajala je pri stališču, da je šlo za notranji oboroženi spopad, ki so ga sprožili napadi na policijske postojanke, piše BBC. Zatrdila je, da je Mjanmar zavezan k repatriaciji ljudi, ki so zapustili zvezno državo Rakhine, in pozvala sodišče, naj se izogne kakršnemu koli ukrepanju, ki bi lahko napetosti še poslabšalo.

ZN zatiranje Rohingov označil za genocid

Aung San Su Či je nekoč uživala sloves borke za svobodo, ki se je postavila po robu vojaški hunti v Mjanmaru, zaradi česar je 15 let preživela v hišnem priporu. Molk ob pregonu Rohingov in zagovarjanje generalov, ki so jo nekoč zaprli, pa sta njen ugled precej omadeževali. Na mjanmarsko vojsko letijo očitki, da je leta 2017 poskušala sistematično izbrisati Rohinge, ki jih ima Mjanmar za nezakonite priseljence, in jim odvzema državljanske pravice. Nasilje je sprožilo množičen eksodus pripadnikov te manjšine. V sosednji Bangladeš se jih je zateklo okoli 740.000. Begunci so ob prihodu pripovedovali o mučenju, ubijanju, posilstvih in požiganjih vasi.

Mjanmarska vojska je vztrajala, da je bila vojaška operacija potrebna za boj proti terorizmu. Obravnavo v Haagu pozorno spremljajo tudi v begunskih taboriščih v Bangladešu. Rohingi pozivajo Aung San Su Či, naj prizna množična grozodejstva, ki so se dogajala v zvezni državi Rakhine. Preiskovalci Združenih narodov so zatiranje Rohingov označili za genocid.