Novi zakon, o katerem so se dogovorili vladni ljudska stranka in socialni demokrati ter opozicijski Zeleni, določa rehabilitacijo vseh žrtev nepravičnih sodb v času nacističnega režima med letoma 1938 in 1945. Določa tudi razveljavitev vseh sodb SS-ovskih sodišč, vojaških nacističnih in posebnih sodišč, ki so v skladu z nacističnimi rasnimi zakoni odrejala prisilno sterilizacijo in splave za dedno hendikipirane ljudi.

V skladu z zakonom bodo rehabilitirani tudi dezerterji, pripadniki odporniškega gibanja, tisti, ki se zaradi ugovora vesti niso želeli vojskovati ter domnevni medvojni izdajalci in žrtve političnega pregona. Razveljavljene ne bodo samo vse razsodbe v primerih homoseksualnosti, ampak se bodo odločali na podlagi posameznih primerov.

Zakon bo vključeval tudi tujce
Prvič bodo v rehabilitacijo vključeni tudi tuji državljani, ki so bili po priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji obsojeni na omenjenih sodiščih. Parlament naj bi predlog zakona obravnaval na prihodnjem zasedanju.

"Bil je že čas," je ob uskladitvi predloga poudarila ministrica za pravosodje Claudia Bandion-Ortner in izrazila zadovoljstvo ob dogovoru, ki se je zgodil po letih brezplodnih razprav. Zadovoljen je tudi predstavnik komisije za pravice žrtev nacističnih sodišč Robert Kogler.

Desnica: To je provokacija
Glavni stranki skrajne desnice, Svobodnjaška stranka (FPÖ) in Zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZÖ), pa sta izrazili nasprotovanje zakonu. Vodja svobodnjakov Heinz-Christian Strache meni, da bo "kolektivna rehabilitacija dezerterjev provokacija za tiste, ki bi jih res morali spoštovati". Ewald Stadler iz Zavezništva za prihodnost Avstrije pa je do predloga zakona kritičen, ker po njegovi oceni ne ločuje med odporniškim gibanjem in kriminalci in bi lahko prinesel rehabilitacijo vojnim zločincem, ki so dezertirali.

Takrat je bilo v Avstriji izrečenih okoli 4.000 smrtnih kazni dezerterjem, ki so pobegnili iz nemške vojske, izvršenih pa jih je bilo med 1.200 in 1.400. Po priključitvi Avstrije nemškemu rajhu se je v nemški vojski bojevalo 270.000 Avstrijcev.