Resolucijo o prepovedi so podprle štiri stranke v parlamentu, konservativna Avstrijska ljudska stranka ÖVP, Zeleni, socialdemokrati SPÖ in liberalci NEOS, medtem ko je bila skrajnodesna svobodnjaška stranka FPÖ proti.

Poslanec svobodnjakov Hannes Amesbauer je pojasnil, da je bistvena lastnost demokracije prav svoboda javnih shodov in izražanja. Meni, da ni parlament ta, ki bi prepovedal tovrstne dogodke, temveč lokalna samouprava, ki lahko odloča na podlagi veljavne zakonodaje, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Poslanka Zelenih Olga Voglauer pa je izpostavila, da je parlament s podporo resoluciji poslal jasno politično sporočilo, da Avstrija ne bo trpela zgodovinskega revizionizma in poveličevanja ustaškega režima, ki je sistematično preganjal in moril Srbe, Jude, Rome in Hrvate, ki so nasprotovali Neodvisni državi Hrvaški (NDH), je poročala balkanska raziskovalna novinarska mreža (BIRN).

Letošnja slovesnost v Sarajevu sprožila proteste

Zaradi pandemije novega koronavirusa letos ni bilo množične spominske slovesnosti na Libuškem polju pri Pliberku. Ob letošnji 75. obletnici povojnih pobojev pa so tam in na zagrebškem pokopališču Mirogoj položili vence. Mašo, ki je potekala v katedrali v Sarajevu, so spremljali protesti.

Avstrijske oblasti prejšnji dve leti na slovesnosti niso dovolile ustaške ikonografije in so kaznovale vse, ki so kršili avstrijske zakone o prepovedi poveličevanja nacističnih in fašističnih režimov, kakršen je bila tudi Neodvisna država Hrvaška (NDH). Lani so na seznam prepovedanih simbolov uvrstili tudi ustaške simbole.

Lani je tudi Katoliška cerkev na avstrijskem Koroškem prvič zavrnila prošnjo hrvaške škofovske konference za organizacijo maše na Libuškem polju, ki je bila doslej osrednji del žalne slovesnosti. Ocenili so, da je maša del prireditve, ki se "politično instrumentalizira in je del politično-nacionalnega rituala, ki služi selektivni percepciji in razlagi zgodovine".

Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, večinoma pripadnikov sil ustaškega NDH-ja, pa tudi slovenskih domobrancev, srbskih in črnogorskih četnikov ter drugih. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi. Med njimi so bili tudi civilisti, večinoma družinski člani vojakov.

Pri Pliberku je bil ustreljen manjši del hrvaških vojakov, druge so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem naj bi več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot, Pliberk pa imajo za njegovo prvo postajo.