Volilna komisija je po zaprtju volišč sporočila, da vladna Liberalno-nacionalna koalicija vodi v 69 volilnih okrožjih, v petih pa ima majhno prednost pred opozicijskimi laburisti. Ti medtem vodijo v 56 okrožjih, v 11 imajo majhno prednost.

Neodvisni kandidati in manjše stranke pa vodijo v sedmih okrožjih, medtem ko o treh okrožjih še ni podatkov.

Izid je presenečenje, saj so ankete pred volitvami napovedovale zmago laburistom, prav tako prve projekcije po današnjem zaprtju volišč.

Premier Morrison je pohvalil "tihe Avstralce", ki so njegovi stranki omogočili čudežno zmago. "Vedno sem verjel v čudeže," je dejal zbranim privržencem v Sydneyju.

Vodja laburistov Shorten pa je svojim privržencem v Melbournu dejal, da je očitno, da laburisti ne bodo mogli sestaviti vlade. "V nacionalnem interesu sem pred kratkim poklical Scotta Morrisona in mu čestital," je povedal in odstopil s položaja predsednika laburistične stranke.

Nekdanji premier Tony Abbott po 25 letih medtem ni bil znova izvoljen v Sydneyju. Njegov sedež je dobila nekdanja alpska smučarka, prejemnica olimpijske medalje Zali Steggall.

Avstralski volivci in volivke so volili 150 poslancev predstavniškega doma in polovico od 76 članov senata. Volitve so obvezne, tiste, ki se jih ne udeležijo, pa doleti kazen. Volilno dolžnost ima okoli 16 milijonov ljudi.

Končno premier, ki bo končal celoten mandat?

Avstralci in Avstralke sicer upajo, da bodo končno izvolili premierja, ki bo končal celoten štiriletni mandat. Liberalec John Howard je bil zadnji premier, ki je leta 2007 končal celoten mandat. Po tem je povprečen premierski mandat trajal tri leta. Sedanji premier Morrison, 51-letni evangeličan, se je na oblast povzpel avgusta lani po uporu konservativne frakcije proti Malcolmu Turnbullu, ki se je tik pred zadnjimi volitvami leta 2015 na podoben način znebil Tonyja Abbotta.

Avstralija ima sicer enak politični sistem kot Združeno kraljestvo, kar pomeni, da vodja stranke z največ poslanci v spodnjem domu parlamenta postane premier. Zadnjih 12 let so Avstralci na volitvah izvolili enega premierja, mandat pa je končal drugi. To je bila posledica menjav sredi mandata na čelu obeh največjih strank – liberalcev in laburistov.