Zavzetje Tajvana s silo bi destabiliziralo celotno regijo in bi bilo podobno tistemu, kar se je zgodilo v Ukrajini, je dejal Biden na svoji prvi azijski turneji kot predsednik ZDA. "Da. To je zaveza, ki smo jo dali," je poudaril, ko so ga na skupni novinarski konferenci z japonskim premierjem Fumiem Kišido vprašali, ali bi ZDA vojaško branile Tajvan v primeru napada.

Kitajska po njegovem prepričanju nima pravice zavzeti Tajvana s silo, njeno obnašanje, vključno z vojaškimi manevri in leti v bližini otoka, pa je označil za "spogledovanje z nevarnostjo". Vseeno Biden ni prepričan, da bo Kitajska dejansko poskušala napasti Tajvan.

Peking se je na Bidnove izjave glede Tajvana odzval z jasnim opozorilom ZDA. Kitajska izraža "močno nezadovoljstvo" z izjavami ZDA, je dejal kitajski zunanji minister Vang Ji. Po njegovih besedah nihče ne bi smel podcenjevati "čvrste odločnosti" Kitajske, da zaščiti temeljne interese suverenosti in ozemeljske celovitosti, glede katerih ni pripravljena popuščati.

Kitajska obravnava Tajvan za svoje ozemlje in eno od kitajskih pokrajin, zato odločno nasprotuje neodvisnosti otoka in v tem primeru grozi tudi z uporabo sile.

V Tajpeju so Bidnove izjave naletele na pozitiven odziv. Tajvansko zunanje ministrstvo je pozdravilo in se zahvalilo predsedniku Bidnu, pa tudi ameriški vladi, ker sta znova potrdila trdno zavezanost ZDA Tajvanu. Poudarili so, da bodo še naprej krepili obrambo otoka in za varnost poglobili sodelovanje z drugimi državami, vključno z ZDA in Japonsko.

Čeprav besede Bidna nakazujejo spremembo ameriške politike do Tajvana, kjer je Washington do zdaj podpiral politiko "ene Kitajske", so pozneje iz Bele hiše sporočili, da se politika ne spreminja. "Kot je dejal predsednik, se naša politika ni spremenila," je dejal neimenovani predstavnik Bele hiše.

Kot je še povedal predstavnik ameriške administracije, je Biden ponovil našo politiko ene Kitajske in našo zavezanost miru in stabilnosti v Tajvanski ožini. Prav tako je ponovil našo zavezo v skladu z zakonom o tajvanskih odnosih, da Tajvanu zagotovimo vojaška sredstva za obrambo.

Okrepljeno sodelovanje z Japonsko

Na pogovorih med ameriškim predsednikom in japonskim premierjem sta se zavezala, da bosta Washington in Tokio tesno sodelovala pri reševanju varnostnih izzivov.

"Predsednik je pohvalil vodstvo premierja Kišide pri odzivu na vojno Rusije proti Ukrajini in njegovo odločenost, da okrepi obrambne zmogljivosti Japonske, pri čemer je poudaril, da je močno zavezništvo ZDA in Japonske temelj miru in stabilnosti v indijsko-pacifiški regiji," so zapisali v izjavi Bele hiše.

Voditelja sta se zavezala, da bosta tesno sodelovala pri varnostnih izzivih, vključno s severnokorejskim jedrskim programom in njenim programom balističnih raket ter vse bolj okrepljenim kitajskim vedenjem prisile, ki je v nasprotju z mednarodnim pravom, so še navedli.

ZDA in Japonska so se dogovorile tudi za poglobitev sodelovanja na področjih, kot so nove tehnologije, varnost dobavnih verig in čista energija.

Nova trgovinska pobuda na čelu z ZDA

Eno od pomembnih vprašanj Bidnovega obiska na Japonskem, kamor je prispel iz Južne Koreje, je tudi nova azijsko-pacifiška trgovinska pobuda na čelu z ZDA.

Biden je sporočil, da se je 13 držav pridružilo Indijsko-pacifiškemu gospodarskemu okviru (IPEF), kot se pobuda uradno imenuje, omenja pa se kot protiutež agresivni širitvi Kitajske v regiji.

ZDA in Japonska bodo skupaj z enajstimi drugimi državami zagnale IPEF, je na novinarski konferenci dejal Biden.

"Ta okvir je zavezanost sodelovanju z našimi tesnimi prijatelji in partnerji v regiji pri izzivih, ki so najpomembnejši za zagotavljanje gospodarske konkurenčnosti v 21. stoletju," je dejal ameriški predsednik.

Seznam držav, ki so se pridružile IPEF-u, vključuje še Avstralijo, Brunej, Indijo, Indonezijo, Malezijo, Novo Zelandijo, Filipine, Singapur, Južno Korejo, Tajsko in Vietnam.

"Delimo si zavezanost svobodni, odprti, pravični, vključujoči, medsebojno povezani, odporni, varni in uspešni indo-pacifiški regiji," so države pristopnice zapisale v skupni izjavi.

Po navedbah Bele hiše bo IPEF izboljšal sodelovanje med ameriškim in azijskimi gospodarstvi glede oskrbovalnih verig, digitalne trgovine, čiste energije, zaščite pravic delavcev in boja proti korupciji.

Države, ki sodelujejo pri pobudi, skupaj predstavljajo približno 40 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda, in "obstajajo tudi druge države, ki bi se nam lahko pridružile", je novinarjem povedal Bidnov svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan.

Biden je na prvem obisku v Aziji kot predsednik ZDA. V torek bo v japonski prestolnici sodeloval na srečanju voditeljev držav članic partnerstva Quad, v katerem poleg ZDA in Japonske sodelujeta še Indija in Avstralija.