Kongres, ki se ga je udeležilo skoraj 3000 delegatov, je pričakovano z večino glasov potrdil vladno gospodarsko politiko in osnutek proračuna, ki predvideva 7,1-odstotno povečanje izdatkov za obrambo. Skupna poraba naj bi se povečala za 3,9 odstotka.

Povišanje proračuna na Kitajskem spremljajo grožnje Tajvanu in ozemeljski spori s sosedami v Južnem in Vzhodnokitajskem morju. Skrb vzbujajo naraščajoče napetosti med Kitajsko, Tajvanom, ZDA in Japonsko ter ruska invazija v Ukrajini. Prejšnji teden je Tajvan obiskalo tudi več nekdanjih visokih ameriških uradnikov, da bi izrazili podporo ZDA, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na letnem srečanju so kitajski delegati sicer spet poudarili geopolitične ambicije Kitajske glede Tajvana. Komunistična oblast v Pekingu vztraja, da je otok, ki je od leta 1949 upravno ločen od celinske Kitajske, v resnici del kitajskega ozemlja.

Kljub številnim gospodarskim negotovostim, med drugim zaradi ruske vojne proti Ukrajini in pandemije covida-19, so delegati ljudskega kongresa potrdili ciljno gospodarsko rast za 5,5 odstotka, kar je več kot 4,8 odstotka, kot jo je januarja napovedal Mednarodni denarni sklad.

Kitajski premier Li Kečjang je dejal, da želi zmanjšati davke in carine, da bi pomagal kitajskemu gospodarstvu, in to označil za najbolj pravično, neposredno in učinkovito orodje za pomoč podjetjem.

Po njegovih besedah bi morali vladni načrti koristiti zlasti malim podjetjem. Gnojilo mora doseči korenine, šele potem lahko rastlina raste, je dejal Li, ki je sicer opozoril na "negativna tveganja, zaplete in negotovosti" za kitajsko gospodarstvo.

Li, ki je v večini zaslužen za vodenje kitajske ekonomske politike v zadnjih letih, je sicer danes potrdil, da je to "zadnje leto njegovega mandata" in da se bo marca prihodnje leto poslovil s čela vlade. Njegova upokojitev ni presenečenje, saj lahko kitajski premierji ta položaj zasedajo le dva mandata.

Kot dodaja DPA, se bo s svojih položajev po letošnjem jesenskem kongresu vladajoče komunistične partije, ki poteka na vsakih pet let, poslovilo tudi več drugih vidnih članov vlade in partije – ne pa tudi voditelj Ši Džinping, ki se mu obeta zgodovinski tretji mandat.