Potem ko je Duterte prišel na oblast leta 2016 ter sprožil kampanjo proti mamilom, je policija v tej državi ubila več kot 4.800 ljudi, zaradi česar po mnenju kritikov Filipini niso primerna država za članico Sveta za človekove pravice. Kljub temu je bil Filipinom v petek v Generalni skupščini izglasovan nov triletni mandat v tem 47-članskem organu ZN-a.

"Resnično smo močno počaščeni, saj je to dokaz, da za lažne novice in neutemeljene obtožbe ni prostora v sodobnih razpravah o človekovih pravicah," je dejal filipinski zunanji minister Alan Peter Cayetano.

"Zahvaljujemo se zagovornikom človekovih pravic po svetu, obenem pa obsojamo nekaj tistih, ki so moralno pokvarjeni, ki izkoriščajo človekove pravice za politično in finančno korist," je dejal minister.

Filipini so zbrali 165 od 193 glasov, ena država se je vzdržala. Tako so dosegli nov mandat, ki se začne s 1. januarjem 2019.

O Filipinih tudi MKS
Predsednik Duterte je sicer predmet dveh pritožb na Mednarodnem kazenskem sodišču (MKS). Očitajo se mu zločini proti človečnosti zaradi ubojev, povezanih z mamili. Organizacija Human Rights Watch je pred glasovanjem v Generalni skupščini sporočila, da so Filipini zaradi "izjemno slabega" stanja na področju človekovih pravic neprimerni za članstvo v Svetu ZN-a za človekove pravice.

Tako meni tudi eden najostrejših kritikov Duterteja, filipinski kongresnik Gary Alejano, ki je ponovno izvolitev svoje države v ta organ ZN-a označil za "veliko ironijo". "Država, ki ima veliko primerov kršitev človekovih pravic, ne more biti v Svetu," je dejal.

Dutertejeva vlada zanika, da policija zunajsodno pobija uporabnike mamil. Vsi ubiti naj bi bili namreč preprodajalci, ki so se upirali aretaciji.

Prejšnji mesec je sicer predsednik sam priznal odgovornost za zunajsodne uboje, a je njegov predstavnik nato dejal, da je bila ta izjava "igriva" in narobe razumljena.