"Vojaki oboroženih sil so bili napoteni za varovanje pristanišč in letališča v Novi Kaledoniji," je povedal predsednik francoske vlade Gabriel Attal na kriznem srečanju v Parizu. Visoki komisar ozemlja Louis Le Franc, ki je zaprosil za vojake, pa je razglasil policijsko uro in prepovedal TikTok, je dodal Attal.

"Vsa nasilna dejanja so nedopustna in nanje se bomo odločno odzvali, da bi znova vzpostavili red," so sporočili iz urada francoskega predsednika Emmauela Macrona, ki je zaradi nemirov na tem čezmorskem ozemlju sklical krizno zasedanje sveta za nacionalno varnost.

Preteklo noč so v Novi Kaledoniji že drugič zaznamovali protesti zagovornikov neodvisnosti tega otočja v Pacifiku, ki nasprotujejo načrtovanim spremembam ustave, po katerih bi volilno pravico na tem čezmorskem ozemlju dobilo na tisoče francoskih volivcev.

V nemirih v Novi Kaledoniji so po zadnjih podatkih umrli štirje ljudje, med njimi trije mladi pripadniki tamkajšnjega avtohtonega ljudstva Kanak in en policist. Ta je danes umrl zaradi poškodb, potem ko je bil ustreljen v glavo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ob tem je bilo poškodovanih več sto ljudi, vključno z okoli sto policisti. Uničenih in požganih je bilo na desetine vozil, domov in drugih objektov, vključno s šolami. Varnostne sile so aretirale okoli 140 protestnikov.

Protestniki v Novi Kaledoniji nočejo novih francoskih volivcev

Nemiri so se začeli po tem, ko so poslanci v Parizu izglasovali spremembe volilne zakonodaje, s katero se po novem dovoljuje francoskim prebivalcem, ki že najmanj deset let živijo na otočju, da lahko sodelujejo na volitvah. To bo po mnenju tamkajšnjih voditeljev na tisoče francoskim volivcem prineslo volilno pravico in zmanjšalo vpliv avtohtonega ljudstva Kanak, kar bo koristilo predvsem Franciji naklonjenim politikom.

Francoska vlada je pojasnila, da so spremembe volilnih pravil, ki so jih poslanci podprli s 351 glasovi in 153 proti, potrebne za demokratičnost volitev.

Macron je ponudil posredovanje v dialogu med obema taboroma, za in proti neodvisnosti, preden pokrajinski parlament potrdi zakon.

Glavna politična skupina, ki se zavzema za neodvisnost otočja, Narodnoosvobodilna fronta Kanaka in socialistov (FLNKS), je pred tem sporočila, da bo sprejela Macronovo ponudbo za dialog in je pripravljena delati v smeri sporazuma, "ki bi Novi Kaledoniji omogočil, da sledi njeni poti proti emancipaciji".

Tako kot Macron je tudi FLNKS obsodil nasilje in pozval protestnike k odpravi cestnih zapor.

Macron želi povečati vpliv Francije v Tihem oceanu

V Novi Kaledoniji živi 270.000 ljudi, od katerih jih 41 odstotkov predstavljajo pripadniki melanezijskega ljudstva Kanak, medtem ko je 24 odstotkov prebivalstva evropskega rodu, med njimi večinoma Francozi.

Otočje je Nova Kaledonija poimenoval britanski raziskovalec James Cook leta 1774, Francija pa si ga je priključila leta 1853 in ga tik do preloma 20. stoletja uporabljala za kazensko kolonijo.

Po francoski kolonizaciji v 19. stoletju je Nova Kaledonija leta 1946 uradno postala francosko čezmorsko ozemlje. Po odkritju nahajališč niklja v sedemdesetih letih 20. stoletja, ki mu je sledilo priseljevanje tujcev, so se na otoku stopnjevale napetosti med Parizom in gibanji za neodvisnost Kanaka.

Sporazum iz leta 1998 je pomagal pri umiritvi napetosti, tako da je začrtal pot do postopne avtonomije, poleg tega pa omejil glasovanje na avtohtone Kanak in tiste priseljence, ki so živeli v Novi Kaledoniji pred letom 1998. Sporazum je omogočil tudi tri referendume za določitev prihodnosti države, a je bila na vseh treh osamosvojitev zavrnjena.

Nova Kaledonija je eno od petih otoških ozemelj v indo-pacifiški regiji, ki so osrednjega pomena za Macronov načrt za povečanje francoskega vpliva v tem delu sveta, kjer je v zadnjih letih prizorišče geopolitičnega rivalstva med ZDA in Kitajsko.