377. člen indijskega kazenskega zakonika, ki so ga leta 1861 uveljavili britanski oblastniki Indije, je prepovedoval "mesene odnose, ki so v nasprotju z zakoni narave, z moškim, žensko ali živaljo". Zakonik je sicer kriminaliziral vsakršen analni ali oralni spolni odnos, v največji meri pa je prizadel ravno istospolne odnose. Zagrožena je bila 10-letna zaporna kazen.

Sodnik Dipak Misra pa je po poročanju BBC-ja dejal, da je kriminalizacija homoseksualnih spolnih odnosov "neracionalna, samovoljna in očitno neustavna". Javno mnenje v Indiji je večinoma naklonjeno odpravi prepovedi.

Aktivisti so se od 90. let 20. stoletja borili za odpravo te prepovedi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V tem času so doživeli več sodnih porazov, do danes, ko je odločitev vrhovnega sodišča sprožila pravo praznovanje med lezbijkami, geji, biseksualci in transseksualci v državi.

Višje sodišče v New Delhiju je sicer leta 2009 dekriminaliziralo spolne odnose med istospolno usmerjenimi ljudmi, a je nato vrhovno sodišče leta 2013 po pritožbi več verskih, političnih in civilnodružbenih skupin zanje znova uvedlo sankcije.

Dokončna razsodba
Tokratna razsodba pa je dokončna in se je ne da več izpodbijati, zato predstavlja pomembno zmago za indijsko LGBT-skupnost.

Glede na uradne podatke je bilo pod 377. členom kazenskega zakonika v letu 2016 registriranih 2.187 primerov "nenravnih kaznivih dejanj". Sedem ljudi so obsodili, 16 pa jih je bilo oproščenih. Organizacije za zaščito človekovih pravic opozarjajo, da je policija uporabljala zakonik, da je nadlegovala in zlorabljala istospolno usmerjene.

Homoseksualni odnosi so sicer v konservativni Indiji še vedno precejšen tabu, predvsem na podeželju, kjer je homofobija vsesplošno razširjena.