Pismo, ki ga je podpisalo 250 od skupno 290 poslancev, od ZDA in evropskih držav med drugim zahteva zagotovila, da ne bodo zapustile obnovljenega sporazuma ali samodejno znova uvedle sankcij proti Iranu ob morebitnih kršitvah njegovih določil. Prav tako naj bi bila vrnitev k sporazumu mogoča le, če se nemudoma ukinejo vse sankcije proti Iranu, tudi tiste, vezane na terorizem, raketno tehnologijo in človekove pravice.

Dodatne zahteve so bile izrečene v času zadnjih korakov k ponovni oživitvi iranskega jedrskega dogovora. Takšni pogoji bi lahko omejili manevrski prostor iranskih pogajalcev in ogrozili končni dogovor, svari Al Arabiya.

Izraelski premier Naftali Bennett je medtem dejal, da bi lahko Iran "kmalu" sklenil nov jedrski dogovor z velikimi svetovnimi silami, a bo ta dogovor še šibkejši od tistega iz leta 2015. "Dogovor bomo morda dočakali kmalu. Zdi se, da bo novi dogovor krajši in šibkejši od prehodnega," je dejal.

Jedrski sporazum iz leta 2015 je Teheranu prinesel olajšanje v obliki ukinitve sankcij v zameno za omejitve jedrskega programa. Razbile so ga ZDA, ko so se leta 2018 pod Donaldom Trumpom iz njega umaknile in znova uvedle sankcije proti Iranu.

O vrnitvi k sporazumu se s predstavniki Irana od novembra na Dunaju pogajajo predstavniki Velike Britanije, Kitajske, Francije, Nemčije in Rusije neposredno ter ZDA posredno. Izrael je odločen nasprotnik omenjenega sporazuma, saj je prepričan, da bodo prihodki Irana, ki se bodo ob morebitnem umiku sankcij okrepili, porabljeni za nakup orožja, ki bi lahko škodovalo Izraelu.