Pod pritiskom tako nasprotnikov kot zaveznikov je Rohani za šibko gospodarsko rast in naraščajoče cene obdolžil znova vzpostavljene sankcije ZDA. "Iranskemu narodu želim zagotoviti, da ameriška zarota proti Islamski republiki ne bo uspela," je dejal v televizijskem prenosu.

Obenem je poudaril, da so gospodarske težave sicer kritične, vendar je še pomembneje, da je veliko ljudi izgubilo zaupanje v prihodnost Islamske republike. Januarski protivladni protesti naj bi po njegovem mnenju predsednika Donalda Trumpa namreč prepričali o izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma, poroča Deutsche Welle.

Rohani je postal predsednik leta 2013, dve leti pozneje pa je zahodne sile pomiril s podpisom jedrskega sporazuma, s katerim je država v zameno za ukinitev finančnih ukrepov prenehala izvajati program jedrskega oboroževanja. Čeprav je Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) potrdila, da je Iran upošteval dogovor, so ZDA trdile nasprotno in se izvzele iz sporazuma ter znova uvedle sankcije – z njimi pa zagrozile tudi vsem državam, ki bodo z Iranom poslovala.

ZDA spet uvedle sankcije
V avgustu je začel veljati nov sveženj ameriških sankcij na iransko zlato in druge žlahtne kovine, sočasno pa so za Iran otežili nakupovanje ameriških dolarjev in ameriških avtomobilov. Novembrski sklop sankcij je predviden za iransko prodajo nafte.

"Ni nas strah Amerike ali gospodarskih težav. Premagali bomo težave," je zagotovil Rohani, vendar je glasovanje po zasedanju pokazalo, da poslancev ni prepričal. Kritiki zahtevajo prevetritev Rohanijevega vladnega kabineta.