Yoon, ki je 3. decembra razglasil vojno stanje in začasno ukinil državljanske svoboščine, je dejal, da je s tem želel preprečiti razkroj demokracije in se zoperstaviti parlamentarni diktaturi opozicije. Kot je dejal, je predsedniška pooblastila uporabil "za zaščito naroda in normalizacijo zadev v državi".

Opozicijo, ki je izsilila močno okleščen proračun za leto 2025, je znova obtožil oviranja delovanja vlade. Ponovil je argumente, ki jih je navedel ob razglasitvi vojnih razmer, in sicer, da je opozicijska Demokratska stranka, ki ima večino v parlamentu, nevarna in da je s tem skušal zaščititi javnost ter braniti demokracijo.

Parlament, ki v soboto ni podprl predloga za njegovo odstavitev, bo o tem na zahtevo opozicije vnovič glasoval v soboto. Za odstavitev je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina.

"Bojeval se bom do konca," je zatrdil Yoon in dodal, da bo vztrajal ne glede na to, ali ga bodo obtožili ali preiskovali. "Če me bodo obtožili ali preiskovali, se bom soočil s sodbo," je zagotovil.

Čeprav Yoon upa na podporo političnih zaveznikov, pa je to po njegovem bojevitem govoru zdaj manj verjetno, saj je vodja njegove vladajoče Stranke ljudske moči (PPP) odgovoril, da je prišel čas za odstop ali parlamentarno odstavitev predsednika.

V daljšem televizijskem nagovoru je predsednik četrtega največjega azijskega gospodarstva zatrjeval, da je Severna Koreja izvedla hekerski napad na južnokorejsko volilno komisijo, zato je podvomil o izidih aprilskih parlamentarnih volitev, na katerih je prepričljivo slavila opozicija.

Proti predsedniku in njegovim zaveznikom potekajo preiskave zaradi obtožb o vstaji, številnim pa je bilo prepovedano zapustiti Južno Korejo.

V okviru preiskave razglasitve vojnega stanja je južnokorejska policija danes znova preiskala prostore predsednikovega urada. Po navedbah nacionalnega preiskovalnega urada je policija v sredo, ko je preiskala prostore urada, pridobila le omejeno število dokumentov.