Volitve v Kazahstanu. Foto: Reuters
Volitve v Kazahstanu. Foto: Reuters

Tokajev je napovedal tudi reformo političnih strank, volilnega in pravosodnega sistema, s čimer bi zagotovili večje sodelovanje civilne družbe in spoštovanje človekovih pravic.

K referendumu je pozval v aprilskem virtualnem govoru na zasedanju ljudske skupščine. "Prehajamo na nov model države, na novo obliko interakcije med državo in družbo. Ta kakovostni prehod lahko imenujemo druga republika," je takrat dejal Tokajev.

Referendum je po besedah dolgoletnega kritika kazahstanske vlade Alnurja Iljaševa sicer zgolj poskus legitimiranja Tokajeva po krvavih januarskih nemirih in hkrati poskus "formalne upokojitve" njegovega dolgoletnega predhodnika Nursultana Nazarbajeva, v čigar senci je dolgo časa vladal.

Nazarbajev je namreč tudi po prenehanju funkcije ohranil naziv vodje naroda in ohranja precejšen vpliv na kazahstansko politiko.

Kasim Žobart-Tokajev je naslednik dolgoletnega predsednika Nazarbajeva. Foto: Reuters
Kasim Žobart-Tokajev je naslednik dolgoletnega predsednika Nazarbajeva. Foto: Reuters

Z ustavnimi spremembami naj bi tako med drugim prepovedali, da bi politične funkcije zasedali sorodniki predsednika. Sorodniki Nazarbajeva so namreč svoje politične funkcije izgubili šele po januarskih protestih.

Predlagane spremembe bodo skoraj zagotovo sprejete, saj v državi ne obstaja nikakršna kampanja, ki bi jim odkrito nasprotovala. Vendar pa so bili predlagani amandmaji po besedah Iljaševa zasnovani brez sodelovanja civilne družbe, ki je januarja protestirala, in brez aktivistov za človekove pravice.

V protestih umrlo okoli 230 ljudi

Te so bile med januarskimi protesti večkrat kršene. V osmih dneh protestov je namreč umrlo okoli 230 ljudi, več kot deset tisoč pa jih je bilo aretiranih. V državi so takrat tudi strogo omejili dostop do interneta, zaradi česar je veliko dogodkov ostalo skritih pred očmi svetovne javnosti.

Januarski protesti so izbruhnili, potem ko je vlada 1. januarja odpravila regulacijo cen goriv. Demonstracije so bile sprva mirne, razmere pa so eskalirale 5. januarja, ko je množica napadla in požgala vladne stavbe v več mestih. Kazahstanska vlada se je po pomoč pri obvladovanju nemirov obrnila na Rusijo, ki je v nekdanjo sovjetsko republiko takrat poslala več kot 2000 svojih vojakov.