Glede na študijo Centra za zeleno financiranje in razvoj na univerzi Fudan v Šanghaju je Kitajska v letu 2021 v okviru projekta nove svilne poti za vlaganja in pogodbena sodelovanja namenila 59,5 milijarde evrov, kar je skoraj enak znesek kot leta 2020, ko so bile njene naložbe in pogodbe vredne 60,5 milijarde dolarjev.

Največji porast kitajskih naložb je bil na Bližnjem vzhodu, kjer so v primerjavi z letom 2020 kitajska vlaganja narasla kar za 360 odstotkov, gradbene naložbe pa 116 odstotkov.

Med bližnjevzhodnimi državami izstopa Irak, ki je za Pakistanom in Rusijo postal celo tretji najpomembnejši deležnik pri kitajskih energetskih vlaganjih. Peking in Bagdad trenutno sodelujeta pri gradnji elektrarne na težko kurilno olje v pokrajini Karbala v osrednjem delu države. Stroški gradnje elektrarne Al Khairat so ocenjeni na pet milijard dolarjev.

Kitajski naftni velikan Sinopec je tudi zmagal na razpisu za pridobivanje zemeljskega plina na iraškem plinskem polju Mansurija v bližini meje z Iranom. S pridobljenim plinom bodo poganjali elektrarne v Bagdadu in pokrajini Dijala.

Manj denarja za naslednjo petletko

Medtem ko se je vrednost sklenjenih pogodb med Kitajsko in drugimi državami povečala s 37 milijard dolarjev leta 2020 na 45,6 milijarde v lanskem letu, pa se je vrednost vlaganj zmanjšala s 23,4 milijarde dolarjev na 13,9 milijarde.

Za malenkost so narasle naložbe v zelene energetske projekte in raziskovalci z univerze Fudan pričakujejo, da se bo trend naraščanja nadaljeval tudi v letošnjem letu. Kljub usmeritvi kitajske politike v zeleno energijo pa so naložbe v naftne projekte še vedno pomembne in so lani celo narasle na 6,4 milijarde dolarjev z 1,9 milijarde v letu 2020.

Je pa Kitajska v skladu z napovedjo predsednika Ši Džinpinga, ki je lani obljubil, da bodo prenehali financirati termoelektrarne po svetu, že opustila naložbe v premogovne projekte in lani ni sodelovala pri nobenem.

Avtorji študije pričakujejo, da se bodo vlaganja v projekte v okviru pobude En pas, ena cesta, v prihodnosti še naprej zmanjševala, kar predvideva tudi petletni načrt za obdobje 2021–2025, v katerem je za naložbe po svetu namenjenih 550 milijard dolarjev, vključno z državami, ki niso del pobude. To je za četrtino manj od predhodnega obdobja 2016–2020, ko je Kitajska za vlaganja po svetu namenila 740 milijard dolarjev.

Kot zadnja država je k projektu nove svilne poti pristopila Argentina med obiskom argentinskega predsednika Alberta Fernandeza v Pekingu, kjer sta s predsednikom Šijem podpisala sporazum o skupnem spodbujanju gradnje gospodarskega pasu svilna pot in pomorske svilne poti 21. stoletja.