Japonska je kapitulirala šest dni po tistem, ko so ZDA na japonsko mesto Nagasaki odvrgle atomsko bombo s plutonijevo sredico, poimenovano Debeluh (Fat man). Devet dni pred kapitulacijo (6. avgusta) pa je bila žrtev ameriškega napada z atomsko bombo iz obogatenega urana, imenovano Deček (Little Boy), 300 kilometrov oddaljena Hirošima.

Zaradi posledic eksplozije obeh bomb je po ocenah do decembra 1945 umrlo skupaj več kot 200.000 ljudi. Zaradi poznejših vplivov radioaktivnega sevanja pa so ljudje obolevali in umirali še desetletja po tem.

Japonskemu cesarju Hirohitu je postalo jasno, da nadaljnje upiranje neizogibnemu porazu ne bi imelo več smisla. Čakalo bi jih zgolj popolno uničenje. Kljub poskusom vojaških poveljnikov, da bi mu to preprečili, je cesar 15. avgusta 1945 v svojem prvem radijskem nagovoru sploh naznanil brezpogojno kapitulacijo japonskih imperialnih sil. To so potem podpisali 2. septembra 1945 na ameriški bojni ladji Missouri.

S tem se je končalo japonsko osvajanje azijsko-pacifiškega območja, ki se je začelo z osvajanjem Kitajske že v 30. letih 20. stoletja in ki je na resen odpor naletelo šele z vstopom ZDA v vojno po japonskem napadu na ameriško mornariško bazo Pearl Harbor na Havajih 7. decembra 1941. Japonska je sicer že leto pred tem pristopila k silam osi z Nemčijo in Italijo.

V naslednjih letih je Japonska še širila svoj imperij, a potem ko so ZDA zagnale svojo vojaško industrijo, so se začeli vrstiti vztrajni porazi in umikanje. Vse do bridkega poraza, ki sta ga zaznamovala gobasta oblaka jedrskih eksplozij nad Hirošimo in Nagasakijem.

Po kapitulaciji ameriška okupacija

Kapitulaciji je sledila sedemletna ameriška povojna okupacija. Japonska je medtem stopila na pot demokratizacije in demilitarizacije ter predvsem krepitve gospodarskega razvoja. Kljub uničenju med drugo svetovno vojno je Japonska danes ena gospodarsko najbolj razvitih držav. Se pa politika vse bolj opogumlja, da bi japonska vojska "prevzela več odgovornosti" za dogajanje v svetu in opustila svoj miroljubni značaj.

Dan osvoboditve na Korejskem polotoku

S kapitulacijo se je končala tudi japonska kolonizacija Korejskega polotoka, zaradi česar danes Severna in Južna Koreja zaznamujeta dan narodne osvoboditve. Vsako leto je s Korejskega polotoka slišati pozive Tokiu k opravičilu za povzročene grozote med drugo svetovno vojno. Podobno tudi iz Pekinga. Dediščina japonskih osvajanj tako še vedno odzvanja.

Na Japonskem se spominjajo padlih vojakov in civilistov

Na Japonskem se medtem spominjajo okoli 3,1 milijona padlih vojakov in civilnih žrtev vojne. Premier Šinzo Abe je na osrednji slovesnosti izrazil upanje, da se tragedije vojne ne bodo nikoli ponovile, cesar Naruhito pa je izrazil globoko obžalovanje zaradi vojne preteklosti države.

"Najiskreneje upam, da se pustošenje vojne ne bo nikoli več ponovilo," je dejal cesar na slovesnosti, ki se jo je udeležil s cesarico Masako.

Naruhito, ki je na prestol sedel lani po abdikaciji očeta Akihita, je vnuk Hirohita, ki je bil cesar med japonskimi osvajanji Azije in tihomorskega območja med drugo svetovno vojno.

Proti vojni se je izrekel tudi konservativni Abe. "Nikoli ne bomo ponovili tragedije vojne. Še naprej si bomo prizadevali izpolnjevati to obljubo," je zatrdil Abe, čeprav si sam prizadeva za spremembo pacifistične ustave, ki je bila po koncu vojne Japonski vsiljena, danes pa da ne ustreza več modernim časom.

"Nikoli ne bomo pozabili, da današnji mir in blagostanje počivata na žrtvah umrlih v vojni," je še dodal Abe. O tem, da je bila Japonska agresor, pa ni govoril, podobno kot tudi ne že prejšnja leta, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Abe je tudi letos poslal daritev v svetišče Jasukuni, kjer so pokopane žrtve druge svetovne vojne, a med njimi tudi 14 obsojenih vojnih zločincev. Sam svetišča ni obiskal, so ga pa štirje ministri, in to je že povzročilo razburjenje.

Abe je to svetišče zadnjič obiskal decembra 2013 in takrat povzročil veliko razburjenje predvsem v Severni in Južni Koreji ter tudi na Kitajskem.