A številni so prepoved kršili in prižgali sveče v parku v središču Hongkonga.

Hongkonški parlament je medtem potrdil zakon, po katerem je žaljenje kitajske himne kaznivo dejanje. Kritiki trdijo, da je zakon še ena poteza Pekinga za zmanjšanje svoboščin v Hongkongu.

Kitajske oblasti se politično izjemno občutljive obletnice po navadi "spomnijo" z molkom. Na Kitajskem je namreč vsakršno omenjanje obletnice prepovedano, se je pa običajno spomnijo v Tajvanu, Hongkongu in Macau.

S svečo v rokah

A v Hongkongu je tradicionalno bedenje ob svečah v parku Victoria, s katerim so se obletnice spominjali zadnja tri desetletja, letos prepovedano, uradno zaradi pandemije covida-19. Organizatorji tega bedenja trdijo, da je pandemija le izgovor Pekinga za krepitev pritiska na Hongkong. So pa pozvali ljudi, naj v spomin na pokol prižgejo svečo, kjer koli bodo.

Številni pa so prepoved prekršili. Tako so se v parku Victoria zbrale množice ljudi, ki so prižgali sveče. Številni so se udeležili bedenj, ki so jih organizirali v njihovih soseskah, trgovskih središčih in cerkvah. Nekateri so prižgali svečo na svojem domu. Po Hongkongu tako gori na tisoče sveč.

"Ne verjamem, da gre za prepoved zaradi pandemije. Po mojem mnenju je to politični pritisk," je dejal 35-letnik, ki se je predstavil s priimkom Wong in je ob barikadah v parku kleče počastil spomin na žrtve pokola. "Skrbi me, da smo za vedno izgubili pravico do bedenja," je dodal.

Cvaj: Kitajska vsako leto en dan zavestno pozabi

Oblasti v Tajvanu, ki ga ima Kitajska za del svojega ozemlja, pa so pozvale Peking, naj se spoprime z lastno preteklostjo in prizna pokol, tako kot je to storil Tajvan, ki je pred prehodom na demokracijo priznal avtoritarno preteklost.

"Po vsem svetu ima leto 365 dni. A na Kitajskem vsako leto en dan zavestno pozabijo," je tvitnila tajvanska predsednica Cvaj Ing Ven. "Tudi mi smo nekoč preskakovali dni na koledarju, a smo si prizadevali razjasniti preteklost. Upam, da bo to nekega dne zmogla storiti tudi Kitajska," je dodala.

Spomin na dogodke pred 31 leti

Kitajske oblasti so v noči s 3. na 4. junij leta 1989 nasilno zatrle prodemokratične proteste na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Število ubitih je še danes neznanka. Po uradnih podatkih kitajskih oblasti je bilo ubitih 241 ljudi, od tega 36 študentov, medtem ko oporečniki trdijo, da je bilo ubitih več tisoč ljudi.

Mednarodna skupnost je obsodila pokol in Kitajsko za nekaj let izobčila, zahodne države pa so študentskim voditeljem ponudile zatočišče. Kitajska se je kmalu vrnila na mednarodno prizorišče. Komunistična partija je od takrat le še utrdila svojo oblast, državo z največ prebivalci pa povzdignila v drugo največje gospodarstvo na svetu.

Kitajske oblasti še vedno vztrajajo, da so protesti leta 1989 ogrozili vladavino komunistične partije in jih je bilo treba zatreti, da bi ohranili politično stabilnost in gospodarske reforme.