Spremembe priseljenske politike vključujejo ukrepe, kot je uvedba zahteve po znanju angleškega jezika za nizkokvalificirana delovna mesta in določitev praga minimalnih znanj ter delovnih izkušenj za večino delovnih vizumov. Nizkokvalificirani priseljenski delavci bodo lahko v državi ostali le še tri leta namesto dozdajšnjih pet let.

"Vlada je osredotočena na privabljanje in ohranitev visokokvalificiranih priseljencev, kot so srednješolski učitelji, kjer primanjkuje kadra," je pojasnila ministrica za priseljevanje Erica Stanford. "Hkrati moramo zagotoviti, da bodo imeli Novozelandci prednost pri delovnih mestih, kjer ni pomanjkanja kadrov," je dodala.

Po besedah ministrice je pravilna ureditev priseljevanja ključnega pomena pri načrtih vlade za obnovo gospodarstva.

Vlada se je prav tako odločila, da bo preklicala načrte, po katerih naj bi na seznam poklicev, ki bi bili upravičeni do hitre odobritve dovoljenja za prebivanje, dodali 11 poklicev, kot so varilci in monterji.

Novozelandsko združenje delodajalcev in proizvajalcev je izrazilo zaskrbljenost, da bi nova vizumska politika lahko imela nenamerne posledice.

"Podpiramo zagotavljanje prihoda pravih delavcev in preprečevanje njihovega izkoriščanja, vendar moramo poskrbeti za ravnovesje. Če motiviranim delavcem otežimo prihod v državo, to pomeni, da bodo odšli drugam, kar bo škodilo podjetjem," je dejal vodja združenja Alan McDonald.

Na Novi Zelandiji s približno 5,1 milijona prebivalcev so od konca pandemije opazili hitro rast števila priseljencev, kar je sprožilo celo skrb, da množični prihodi spodbujajo inflacijo. Tako se je lani v državo priselilo rekordnih 173.000 ljudi.

Sosednja Avstralija, kjer se prav tako spoprijemajo z velikim porast priseljencev, je napovedala, da bo v prihodnjih dveh letih prepolovila njihovo število.