Za samostojnost je glasovalo okoli 98 odstotkov udeležencev referenduma, ki je potekal od 23. novembra do 7. decembra, je sporočila volilna komisija.

Udeležba na referendumu je bila 85-odstotna, kar je po navedbah vodje volilne komisije, nekdanjega irskega premierja Bertieja Aherna, rekord za Papuo Novo Gvinejo.

Referendum naj bi potegnil črto pod desetletno državljansko vojno na tihomorskem otoku, ki se je končala leta 1998 in v kateri je umrlo 20.000 ljudi oziroma desetina prebivalstva, na tisoče ljudi pa je moralo zapustiti domove.

Zdaj bodo sledila pogajanja med Bougainvillom in oblastmi Papue Nove Gvineje o prihodnjih odnosih. Končno besedo glede neodvisnosti otoka bo sprejel parlament Papue Nove Gvineje.

"Prepričan sem, da bodo voditelji Bougainvilla in Papue Nove Gvineje začeli pogovore, odločeni spoštovati odločitev ljudstva in doseči mirno rešitev," je dejal plemenski vodja in predsednik parlamenta Bougainvilla.

"Zgodovinski dan"
Minister Papue Nove Gvineje, pristojen za Bougainville, pa je dejal, da gre za zgodovinski dan.

"To je politično sporočilo, ki bo prineslo spremembe in prosim za nekaj časa, da bodo prebivalci Papue Nove Gvineje lahko sprejeli ta izid," je še sporočil. Dodal je, da bodo oblasti spoštovale smernice mirovnega sporazuma.

Strokovnjaki ocenjujejo, da bi pogajanja o neodvisnosti lahko trajala več let. Posvarili so tudi, da bi v primeru zavrnitve referendumske odločitve v parlamentu v Port Moresbyju otok lahko enostransko razglasil neodvisnost.

Bougainville je avtonomna pokrajina Papue Nove Gvineje, od katere je oddaljen okoli 1.200 kilometrov. Na 9.300 kvadratnih kilometrov velikem ozemlju po podatkih iz leta 2011 živi nekaj več kot 234.000 prebivalcev, imajo pa tudi svojo lokalno vlado.