Kitajsko vojaško vozilo, ki je sodelovalo na ponedeljkovih vajah. Foto: Reuters
Kitajsko vojaško vozilo, ki je sodelovalo na ponedeljkovih vajah. Foto: Reuters

V ponedeljek je Kitajska organizirala obsežne enodnevne vaje okoli Tajvana, za katere so v Pekingu dejali, da so opozorilo separatističnim težnjam otoka, ki ga ima za del svojega ozemlja.

"Pripravljeni smo se truditi za možnost mirne vnovične združitve z največjo iskrenostjo in prizadevanjem," je na redni novinarski konferenci v Pekingu dejal tiskovni predstavnik kitajskega urada za tajvanske zadeve Čen Binhua. "Nikoli se ne bomo zavezali, da se bomo odpovedali uporabi sile," je zatrdil.

Čen je povedal, da so njegove besede namenjene vmešavanju "zunanjih sil" in zelo majhnemu številu tajvanskih separatistov, ne pa večini prebivalcev otoka.

Tajvan ima tesne, a vseeno neuradne odnose z ZDA, ki so njegov glavni dobavitelj orožja, poleg tega pa ima stike tudi z ameriškimi zavezniki.

"Ne glede na to, koliko vojakov ima Tajvan in koliko orožja dobi, ne glede na to, ali zunanje sile posredujejo ali ne, če si bo drznil tvegati, bo to vodilo v njegovo lastno uničenje," je dejal Čen. "Naša dejanja za obrambo nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti se ne bodo prenehala niti za trenutek," je še dejal.

Kitajska je v zadnjih dveh letih že štirikrat izvedla obsežne vojaške vaje. Foto: Reuters
Kitajska je v zadnjih dveh letih že štirikrat izvedla obsežne vojaške vaje. Foto: Reuters

Tajvanska vlada zavrača trditve Kitajske o suverenosti otoka in zatrjuje, da lahko samo prebivalci otoka odločajo o svoji prihodnosti.

Generalni direktor tajvanskega urada za nacionalno varnost Cai Ming Jen je v pogovoru z novinarji v Tajpeju dejal, da so bile kitajske vojaške vaje koristne, saj so pripeljale do mednarodnih obsodb, še zlasti iz Washingtona. "Vojaške vaje kitajskih komunistov so imele negativen učinek, saj je mednarodna skupnost okrepila podporo Tajvanu," je dejal.

Kitajski predsednik je medtem obiskal otok Dongšan v pokrajini Fudžjan, ki leži nasproti Tajvana in kjer so kitajske komunistične sile leta 1953 odbile poskus invazije vojske Republike Kitajske, ki se je pred tem po porazu v državljanski vojni proti silam ustanovitelja Ljudske republike Kitajske Mao Cetunga umaknila na Tajvan.

Po poročanju državnih medijev se je Ši v pokrajini seznanil s prizadevanji za revitalizacijo podeželja in "prenašanjem rdečih genov ter zaščito kulturne dediščine", s čimer je bila mišljena rdeča barva komunistične partije. V medijskem poročanju Tajvan ni bil omenjen.