V osrednjem nacionalnem govoru pred predsedniškim uradom v Tajpeju je Laj ponovil, da Republika Kitajska – uradno ime države na otoku Tajvan – in Ljudska republika Kitajska "nista podrejeni druga drugi".

"V tej deželi rasteta in uspevata demokracija in svoboda. Ljudska republika Kitajska nima pravice zastopati Tajvana," je dejal na slovesnosti med praznovanjem tajvanskega nacionalnega dneva, ki sta se je udeležila tudi nekdanja predsednica in predsednik države Caj Ing Ven in Čen Šuj Bian.

Tajvan je odločen braniti svojo suverenost, ohranjati mir v Tajvanski ožini ter si prizadevati za enakopravne in dostojanstvene pogovore s Kitajsko, je dodal Laj. "Prav tako bom vztrajal pri zavezi, da se bomo uprli aneksiji ali poseganju v našo suverenost," je dejal Laj.

Vendar je Laj Kitajski tudi ponudil sodelovanje. "S Kitajsko smo pripravljeni sodelovati pri reševanju podnebnih sprememb, boju proti nalezljivim boleznim in ohranjanju regionalne varnosti, v prizadevanju za mir in vzajemno blaginjo za blaginjo ljudi na obeh straneh Tajvanske ožine," je še dejal.

Na Kitajskem Laja označujejo za separatista. Kitajski urad za tajvanske zadeve je dejal, da je Laj trmast privrženec tajvanske neodvisnosti ter da "nenehno izziva in namerno povečuje napetosti med ožino".

Urad je še zapisal, da so Lajeve "provokacije z neodvisnostjo temeljni vzrok za nenehno ogrožanje miru in stabilnosti v Tajvanski ožini in bodo ljudem v Tajvanu le prinesle nesrečo".

"Tajvan nikoli ni bil država in to tudi ne more postati, zato nima nobene tako imenovane suverenosti," je dejala tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

Peking v zadnjih letih izvedel več vojaških vaj

Letos izvoljeni tajvanski predsednik je izjavo podal v obdobju, ko Kitajska krepi vojaški in politični pritisk na otok, ki ga obravnava kot del svojega ozemlja.

Peking ne izključuje morebitnega vojaškega posredovanja za vzpostavitev nadzora nad otokom, čemur predsednik Laj in njegova vlada nasprotujeta bolj odločno kot njegova predhodnica.

Neimenovani visoki predstavnik ZDA je v sredo dejal, da bi lahko Kitajska današnji dan tajvanske državnosti izkoristila kot povod za nove vojaške vaje v bližini otoka. V zadnjih dveh letih so trikrat – tudi po majski zaprisegi novega predsednika – izvedli obsežnejše vojaške vaje.
Peking je v torek tajvanskega predsednika že obtožil "zlonamernega stopnjevanja sovražnosti in konfrontacije".

Tajvansko obrambno ministrstvo je danes sporočilo, da so v zadnjih 24 urah do 6. ure po lokalnem času v okolici otoka zaznali 27 kitajskih vojaških letal in devet vojaških plovil.

Tajvan ima od leta 1949 neodvisno vlado, vendar Kitajska meni, da je otok del njenega ozemlja, in nasprotuje kakršni koli obliki uradnih stikov med Tajvanom in drugimi državami. Stališče Washingtona je, da nasprotuje tako neodvisnosti Tajvana kot poskusom Kitajske po priključitvi otoka. Washington hkrati omogoča finančno in vojaško pomoč Tajvanu.