Letališče je s površino 700.000 kvadratnih metrov eno največjih na svetu ima osem vzletno-pristajalnih stez, letno pa bi lahko sprejelo sto milijonov potnikov. Pod terminalom sta postaji običajne in podzemne železnice, s katerima je pot do Pekinga dolga 20 minut.

Letališče je že pred odprtjem pritegnilo ogromno zanimanja letalskih družb. Tako domače kot tuje so napovedale, da nameravajo nanj preseliti svoje operacije. V polni zmogljivosti pa bo delovalo šele leta 2040.

Celoten projekt je stal 120 milijard juanov (17,5 milijarde dolarjev, 15,7 milijarde evrov). Upoštevajoč železniško in cestno infrastrukturo, ki so jo zgradili v sklopu gradnje letališča, so skupni stroški dosegli več kot trikrat toliko.

Vendar pa analitiki opozarjajo, da je menjava letališč lahko izjemno kompleksen postopek. "Letalske družbe bodo verjetno želele počakati na prve informacije o obratovanju in na odpravo začetnih težav. Šele nato bodo svoje storitve preselile z že dobro utečenih letališč," je dejal analitik z letalskega področja John Strickland.

Obstoječa letališča presegla svoje zmogljivosti

Mednarodno združenje za zračni promet (IATA) je že pred časom presodilo, da bodo obstoječa letališča v Pekingu, Manili in Singapurju do leta 2020 zapolnila svoje zmogljivosti. Pekinško je prezasedeno že zdaj.

Odprtje Daxinga sovpada s skorajšnjo 70. obletnico komunističnega režima na Kitajskem, obenem pa želi Peking po ocenah analitikov z njim zunanjemu svetu – predvsem ZDA – pokazati svojo moč. Ameriški predsednik Donald Trump je proti Kitajski namreč sprožil trgovinsko vojno, ki bi lahko drugo največje svetovno gospodarstvo spravila v nezavidljiv položaj.