Kitajske vojaške vaje na območju so trajale tri dni, v današnjem sporočilu pa so še zapisali, da je vojska "pripravljena na boj in se lahko kadar koli spopade, odločno pa bo zatrla kakršno koli obliko neodvisnosti Tajvana in poskuse tujega vmešavanja".

Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je dodal, da mora Kitajska "trdno nasprotovati vsakršni obliki tajvanskega separatizma, če želimo zaščititi mir in stabilnost v Tajvanskem prelivu".

Po navedbah Pekinga so kitajska vojaška letala danes med simulacijo napadov uporabila pravo strelivo, na vajah pa je sodelovala tudi letalonosilka Šandong.

Ob začetku tridnevnih vojaških vaj v soboto je kitajska vojska sporočila, da te služijo kot svarilo "pred sodelovanjem med separatističnimi silami, ki želijo neodvisnost Tajvana, ter tujimi silami in njihovimi provokacijami".

Tajvansko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da Kitajska "namerno uporablja vojaške vaje za spodkopavanje miru in stabilnosti v Tajvanskem prelivu". Kot so dodali, bo Tajpej ohranil tesne odnose z ZDA, da bi "skupaj preprečili avtoritarno ekspanzijo".

Ameriški rušilec vplul na območje v Južnokitajskem morju, ki si ga lasti Kitajska

Ameriški rušilec USS Milius je vplul na območje v Južnokitajskem morju, ki si ga lasti Kitajska. Peking je obsodil vplutje ameriške ladje, Washington pa je sporočil, da je šlo za "podporo pravicam, svoboščinam in zakoniti uporabi morja".

Kitajska je opozorila, da je šlo za "nezakonit vdor" ameriškega rušilca v vode blizu otočja Spratly, ki si jih lasti, iz ameriške vojaške mornarice pa so sporočili, da je šlo za operacijo "svobodne plovbe v skladu z mednarodnim pravom".

Po operaciji je ameriška vojaška ladja "zapustila območje in nadaljevala operacije v Južnokitajskem morju", so še pojasnili pri ameriški mornarici.

Napetosti na območju se stopnjujejo po srednem srečanju tajvanske predsednice Caj Ing Ven s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem v Kaliforniji. Po srečanju je Kitajska napovedala vojaške vaje v okolici Tajvana.

Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, ga Peking v okviru politike ene Kitajske še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa spet pozval tudi kitajski predsednik Ši Džinping, Peking pa v ta namen ne izključuje uporabe sile.