Obsodili so dva nekdanja voditelja – 92-letnega Nuona Čeo (Chea), ki je bil desna roka voditelja gibanja Pola Pota in glavni ideolog režima, in 87-letnega Khieua Samphana, ki je bil takratni voditelj države.

Čea in Samphan sta bila obsojena na dosmrtni zapor, a zaradi prejšnjih obtožb zločinov proti človečnosti že vrsto let sedita za zapahi. Poleg genocida in zločinov proti človečnosti sta bila obsojena tudi prisilnih porok, posilstev in preganjanja zaradi vere, a najpomembnejša je odločitev sodišča, da je Čea, znan tudi kot "brat številka dve", zagrešil genocid, ko je skušal izbrisati muslimansko manjšino Čam in etnično vietnamske Kambodžane. Samphan, "brat številka štiri", pa je kriv genocida nad Vietnamci.

Dejanja Rdečih Kmerov so splošno znana kot "kamboški genocid", a to je prva razsodba, ki je potrdila, da so bila njihova grozodejstva resnično prav to – genocid, kot ga pozna mednarodno pravo.

Sojenje je potekalo v Kambodži ob podpori Združenih narodov. Po dolgih pogajanjih med Združenimi narodi in kamboško vlado je bilo sodišče za sojenje visokim predstavnikom nekdanjega režimaustanovljeno leta 2006. Na prvem sojenju so leta 2010 na 30 let zapora že obsodili vodjo zloglasnega zapora Tuol Sleng v Phnom Penhu Kainga Gueka Eava, bolj znanega po vzdevku Duč.

Zloglasna polja smrti
Rdeči Kmeri so se na oblast povzpeli leta 1975, ko so strmoglavili generala Lona Nola. Natančno število žrtev surovega režima na tako imenovanih poljih smrti ter zaradi radikalnih reform, povezanih z lakoto, boleznimi in izčrpanostjo zaradi zahtevnega fizičnega dela, ne bo nikoli znano; nekateri omenjajo številko dva milijona. Za režima Rdečih Kmerov, ki mu je poveljeval pokojni Pol Pot (njegovo pravo ime je bilo Saloth Sar), so želeli državo preoblikovati v skladu z idejo maoizma o agrarni utopiji. Vsi prebivalci mest bi morali delati kot kmetje na deželi, državo pa so želeli očistiti intelektualcev, pripadnikov srednjega sloja in vseh domnevnih sovražnikov domovine.

Med letoma 1975 in 1979 je tam umrlo okoli dva milijona ljudi, kar je bila približno četrtina takratnega kamboškega prebivalstva. Številne so usmrtili, mnogi pa so umrli zaradi mučenja, izčrpanosti ali podhranjenosti. Obseg in brutalnost ubojev, za katere so uradniki vodili podrobno statistko, režim Rdečih Kmerov šteje med enega najbolj krvavih v 20. stoletju. Petletna strahovlada Rdečih Kmerov se je končala z vdorom Vietnama leta 1979. Pol Pot je takrat zbežal iz države, ujeli so ga šele leta 1997. Leto kasneje je umrl v hišnem zaporu.

Sojenje se je leta 2006 začelo tudi proti nekdanjemu zunanjemu ministru Iengu Sariju, ki je bil tudi mednarodni obraz režima, in proti njegovi soprogi Ieng Thirith, ki je bila ministrica za socialne zadeve, a jo je sodišče nato razglasilo za nezmožno sodelovanja v procesu zaradi demence.