V srednjeazijski nekdanji sovjetski republiki bo Putin ostal predvidoma do petka in se med drugim udeležil vrha Skupnosti neodvisnih držav (SND).

Vrha SND-ja naj bi se udeležili tudi tesen Putinov zaveznik, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko in drugi voditelji držav v regiji. Ruski predsednik se bo ob tem sešel tudi s kirgiškim kolegom Sadirjem Žaparovom in opravil več drugih dvostranskih srečanj.

Kirgiške oblasti so pred Putinovim obiskom sporočile, da je država z Rusijo ratificirala sporazum o skupnem sistemu zračne obrambe. Podobne sporazume ime Rusija sklenjene tudi z Belorusijo, Kazahstanom in Tadžikistanom.

To je prvo potovanje Putina v tujino, potem ko je ICC marca izdal nalog za njegovo aretacijo zaradi domnevnih vojnih zločinov med rusko invazijo v Ukrajini. ICC sumi, da je Putin odgovoren za nezakonite deportacije več tisoč ukrajinskih otrok z okupiranih območij. Sodišče je nalog izdalo tudi za rusko komisarko za pravice otrok Marijo Lvovo-Belovo.

V Moskvi obtožbe zanikajo in vztrajajo, da je nalog pravno neveljaven, saj Rusija ne priznava pristojnosti ICC-ja. Ob tem so večkrat poudarili tudi, da bi morebitno prijetje Putina v tujini razumeli kot vojno dejanje.

V praksi so ruske oblasti sprejele določene preventivne ukrepe. Putin se tako med drugim avgusta ni udeležil vrha skupine petih največjih gospodarstev v vzponu (Brics) v Južni Afriki, ki je članica ICC-ja. Kirgizije po drugi strani ni med članicami sodišča.