Putin je na srečanju napovedal sklenitev nove pogodbe o dobavi več kot deset milijard kubičnih metrov plina na leto, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"V plinskem sektorju je bil storjen korak naprej," je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax dejal Putin. Poleg tega sta strani izdelali rešitve za dobavo ogljikovodikov Kitajski, je dodal.

Kitajska je že lani po lastnih navedbah od Rusije kupila več plina kot leta 2020. Država toliko energije in surovin ne uvaža iz nobene druge države, ob tem navaja DPA.

Putin je pri tem pohvalil dobre odnose med državama. Vezi med Moskvo in Pekingom se "postopno razvijajo po poti prijateljstva in strateškega partnerstva, so resnično brez primere", je dejal na začetku srečanja s Šijem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kitajski voditelj pa je poudaril, da državi močno podpirata prizadevanja, da zavarujeta svoje temeljne interese. "Medsebojno politično in strateško zaupanje se krepi," je dejal po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti.

Peking želi povečati obseg dvostranske trgovine

Voditelja sta govorila tudi o krepitvi trgovinskih odnosov. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je po pogovorih sporočil, da je Ši napovedal, da namerava Peking okrepiti obseg dvostranske trgovine na 250 milijard dolarjev, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Državi želita okrepiti odnose tudi v okviru gospodarskih partnerstev, kot sta G20 in Brics. V slednji so ob Rusiji in Kitajski še Indija, Brazilija in Južna Afrika.

Voditelja kritična do vpliva ZDA

Putin in Ši sta spregovorila tudi o mednarodnih temah, pri čemer sta bila kritična do vpliva ZDA v Evropi in azijsko-pacifiški regiji. Kot je zapisano v dokumentu, o katerem sta se dogovorila Moskva in Peking, objavil pa ga je Kremelj, strani "nasprotujeta nadaljnji širitvi Nata" in pozivata Severnoatlantsko zavezništvo, naj opusti pristop "obdobja hladne vojne".

V dokumentu sta Moskva in Peking tudi kritizirala "negativen vpliv Washingtona na mir in stabilnost" v azijsko-pacifiški regiji. Izrazila sta "resno zaskrbljenost" zaradi obrambnega zavezništva Aukus, ki ob ZDA vključuje še Avstralijo in Združeno kraljestvo, predvsem njihovo sodelovanje pri jedrskih podmornicah.

"Rusija in Kitajska menita, da so taka dejanja v nasprotju z nalogami zagotavljanja varnosti in trajnostnega razvoja" azijsko-pacifiške regije in "povečujejo nevarnost začetka oboroževalne tekme", še navaja AFP.

To je njuno prvo srečanje v živo od začetka pandemije covida-19 pomladi 2020. Putin se je udeležil tudi slovesnega odprtja 24. zimskih olimpijskih iger, ki jih gosti Peking.

Kdo je prišel in kdo ne?

Mnogi zahodni voditelji so napovedali diplomatski bojkot zimskih olimpijskih iger in se slovesnosti ob odprtju iger niso udeležili. Kot razlog za bojkot so navedli očitke o kršitvah človekovih pravic na Kitajskem, ki jih Peking zanika.

Odprtja iger pa so se med drugim udeležili predsednika Egipta in Srbije, Abdel Fatah Al Sisi in Aleksandar Vučić, prestolonaslednik Savdske Arabije Mohamed bin Salman, pridejo tudi voditelji vseh petih nekdanjih sovjetskih republik v Srednji Aziji in predsednika Argentine in Ekvadorja. Odprtja sta se udeležila tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres in generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, poroča Associated Press.

Kot rečeno, del držav igre bojkotira na diplomatskem področju. Med njimi so ZDA, Združeno kraljestvo, Avstralija, Kanada. Pridružujejo se jim Kosovo, Litva in Indija. Zadnja se je za bojkot odločila po poročilih, da je bil kitajski vojaški poveljnik, ki je bil vpleten v smrtonosne spopade z indijskimi obmejnimi silami leta 2020, izbran za enega od nosilcev olimpijskega ognja.

Odprtja iger se niso udeležili še predstavniki drugih držav, a naj ne bi šlo za bojkot. Med njimi so člani norveške in švedske kraljeve družine, voditelji Nemčije, Avstrije in Švice. Kot uradni razlog so navedli pandemijo, in ne diplomatski bojkot. Tudi Danska, Nizozemska in Nova Zelandija na Kitajsko niso poslale svojih diplomatskih predstavnikov.