Prizor z julijskih protestov. Foto: Reuters
Prizor z julijskih protestov. Foto: Reuters

Študentski voditelji so pozvali k državljanski nepokorščini po vsej državi, dokler vlada ne odstopi.

Skupina Študentje proti diskriminaciji, ki je organizirala prvotne proteste, je zavrnila ponudbo za pogovore s premierko. "Mora odstopiti in mora se ji soditi," je glede premierke Hasina pred več tisoč zbranimi v Daki dejal vodja študentske skupine Nahid Islam.

Al Džazira poroča, da se je študentsko gibanje prelevilo v splošno gibanje. Sobotnemu shodu so se pridružili ljudje iz vseh delov družbe.

Na obrobju glavnega mesta so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo.

Hasina je sicer protestniške vodje pozvala k pogovoru v njeni rezidenci. Dejala je, da so njena "vrata odprta".

Premierka je tudi imenovala tri višje uslužbence za pogajanja s protestniki.

Proteste je sprožila uvedba kvot, po katerih je več kot polovica delovnih mest v javnem sektorju rezerviranih za določene skupine, med drugim 30 odstotkov za otroke vojnih veteranov, ki so se leta 1971 bojevali v vojni za neodvisnost od Pakistana.

V Bangladešu je brezposelnih 18 milijonov mladih, kažejo vladni podatki, ukrep pa je razjezil diplomirance.

Protesti so bili večinoma mirni do napadov na protestnike, ki so jih izvedli policisti in provladni študentje.

Vlada je nato uvedla policijsko uro po vsej državi, na ulice je poslala vojsko in za 11 dni zaprla omrežje mobilne telefonije.

V policijskem nasilju je umrlo najmanj 200 ljudi, vključno z 32 otroki. Več sto ljudi je bilo poškodovanih.

Strokovnjaki ZN-a so pozvali k takojšnjemu koncu nasilnega zatiranja protestnikov in kaznovanju kršilcev človekovih pravic.

Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Volker Türk je bangladeško vlado pozval, naj razkrije vse podrobnosti glede zatiranja protestov in zagotovi vse podatke o ubitih, ranjenih ali pridržanih.