Protestniki na spomeniku demokracije. Foto: Reuters
Protestniki na spomeniku demokracije. Foto: Reuters

Protestniki so t. i. spomenik demokracije v Bangkoku odeli v pregrinjalo rdeče barve, ki naj bi ponazarjalo "kri borcev za demokracijo". Nato so se premaknili do svetišča Eravan, kjer so izbruhnili spopadi s policijo. Protestniki so na policiste metali barvo, slišati je bilo več glasnih pokov, poroča Reuters. Policija je sporočila, da je bilo ranjenih več kot 20 policistov, "sedem ali osem" ljudi pa so pridržali in zaslišali.

Protesti so se začeli po aretaciji štirih voditeljev protestniškega gibanja mladih v tem tednu. Četverico so obsodili "žaljenja monarhije" na lanskih množičnih protestih, za kar jim grozi do 15 let zaporne kazni.

Voditelji protestov so bili obsojeni prav na podlagi strogega zakona o razžalitvi, na katerega opozarjajo protestniki in zahtevajo njegovo ukinitev. "Zahtevamo opustitev 112. člena in izpustitev štirih voditeljev ter drugih političnih zapornikov, zaprtih na podlagi tega zakona," je za Reuters povedal 24-letni protestnik Čutima Kaenpetč.

Policiste so obmetavali z barvo, izbruhnili so spopadi. Foto: Reuters
Policiste so obmetavali z barvo, izbruhnili so spopadi. Foto: Reuters

112. člen zakona se glasi: "Kdor obrekuje, žali ali grozi kralju, kraljici, dediču ali regentu, se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let." Protestniki trdijo, da oblast – vojaška hunta in kralj – zakon zlorablja za zatiranje vsakršnega političnega nasprotovanja.

Tajska vlada pod vodstvom nekdanjega generala Prajuta Čan Oče zanika zlorabo zakona in trdi, da je politična opozicija dovoljena, kršitev zakonodaje in žaljenje kralja pa bo kaznovano. Kraljeva palača protestov ne želi neposredno komentirati.

Tajska je uradno ustavna monarhija, de facto pa državo vodi vlada, na čelo katere se je Prajut Čan Oča povzpel z državnim udarom pred šestimi leti. Kralja ob tem še posebej ceni konservativna tajska kultura, ki ga prikazuje kot zaščitnika budistične religije in naroda.

Študentsko gibanje razbilo tabu kritiziranja kralja

Študentsko gibanje, ki se je pojavilo lani, je razbilo dolgoletne tabuje pred kritiko kraljeve družine. Kralju Mahi Vadžiralongkornu očitajo, da je od zasedbe prestola po smrti očeta leta 2016 v svojih rokah nabral preveč politične moči.

Gibanje protestnikov je lani med svoje zahteve uvrstilo odstop premierja in novo ustavo namesto zdajšnje iz leta 2017, ki jo je spisala vojska in je na lanskih volitvah omogočila zmago Prajutu Čan Oči. Zahtevajo tudi reformo monarhije, med drugim odpravo strogega zakona o razžalitvi in večjo preglednost kraljevih financ.