Talibani zatrjujejo, da so se sami odpovedali vojaškim akcijam proti ZDA in tujim koalicijskim silam, sočasno ne napadajo afganistanskih varnostnih sil v mestih ali oporiščih in so tako svoje vojaško delovanje omejili samo na vojaške nadzorne točke zunaj naselij. Pri tem poudarjajo talibani, da v februarskem mirovnem dogovoru z ZDA niti ni bilo točno določeno, kako se omeji vojaško delovanje upornikov.

Opažanje, ki ne temelji na dejstvih
V nedeljo so talibani obtožili vojaške sile ZDA in afganistansko vlado, da nadaljujejo vojaške operacije, zaradi česar se nasilje v zadnjih dveh tednih v državi stopnjuje. A predstavnik ameriške vojske za stike z javnostjo v Afganistanu polkovnik Sonny Leggett je zanikal obtožbe talibanov in zapisal: "Ameriške sile so se vzdržale in se bodo še naprej zadržavale pri uporabi vojaških sredstev v skladu z dogovorom ZDA – talibani. Vsako drugačno opažanje ne temelji na dejstvih." Od leta 2001 vojskujoči strani sta po mesecih tajne diplomacije 29. februarja v Dohi sklenili sporazum.

Kabul frustrira tudi Washington
Oklevanje afganistanskih oblasti pri izpustitvi pet tisočih zajetih talibanov pa skrbi tudi Američane, ki so za AP in ameriške medije priznali, da ne razumejo zavlačevanja in oklevanja z izpolnitvijo dogovora. V zameno za pet tisoč talibanov bo namreč nasprotna stran izpustila okoli tisoč pripadnikov varnostnih sil in članov državne uprave.

Bo nov kabinet zadovoljil opozicijo?
Zavlačevanje z izpustitvijo je bržkone žrtev notranjepolitičnih intrig, saj je predsednik Ašraf Gani ravno oznanil sestavo nove vlade, do katere so prišli po dolgotrajnih pogajanjih in zapletih. Vse se vleče že od lanskih predsedniških volitev, na katerih je Gani ponovno zmagal, česar njegov glavni nasprotnik Abdulah Abdulah ni priznal in se je sam razglasil za predsednika, pri čemer je dobil tudi podporo volilne komisije za pritožbe.

Talibani morajo preganjati IS in Al Kaido
V pogajanja so se vpletli tako uradni Washington kot nekdanji afganistanski predsednik Hamid Karzaj. Administracija Donalda Trumpa je vladi jasno povedala, da pričakuje čim hitrejši dogovor in izpolnitev vseh obveznosti iz mirovnega sporazuma s talibani. Po dogovoru se bodo ZDA in zavezniki, med njimi je tudi Slovenija, iz Afganistana umaknili v 14 mesecih. Umik se je že začel, pri čemer umikanje ni neposredno vezano na notranjepolitične afganistanske dogovore. Ključna obveza talibanov je namreč le boj proti terorizmu – točneje proti t. i. "Islamski državi" in ostankom Al Kaide, ki je leta 2001 pod varstvom tedaj vladajočih talibanov izvedla napade 11. septembra, kar je tudi pripeljalo do še zdaj trajajoče vojne v Afganistanu.