Policija je na družbenem omrežju Twitter sprva sporočila le, da so zaradi suma kršenja zakona aretirali sedem ljudi.

Nato so sporočili, da so v okviru operacije državne varnosti aretirali deset ljudi – devet moških in eno žensko – starih od 23 do 72 let.

Laijev tabloid Apple Daily je ob aretaciji objavil posnetke več desetih policistov, ki so na sedežu podjetja preiskovali mize. Poleg 71-letnega Laija so aretirali tudi dva njegova sinova in nekdanjega aktivista ter neodvisnega novinarja Wilsona Lija.

Nekaj ur zatem je aktivist Nathan Law, ki je zaradi zakona o nacionalni varnosti prebegnil v tujino, sporočil, da je med aretiranimi tudi 23-letna političarka in aktivistka Agnes Chow, ki je aretacijo potrdila na svojem profilu na Facebooku.

"Zdaj je potrjeno, da je bila Agnes Chow aretirana zaradi 'spodbujanja odcepitve' po zakonu o nacionalni varnosti," piše na njenem Facebooku.

EU in ZDA po aretacijah kritični do Kitajske

Evropska unija je obsodila njegovo aretacijo in obtožila Kitajsko, da zakon o nacionalni varnosti izkorišča za zatiranje svobode medijev v Hongkongu.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je ob Laijevi aretaciji dejal, da je globoko zaskrbljen. To je po njegovih besedah dodaten dokaz, da je kitajska komunistična partija odpravila svoboščine Hongkonga in zmanjšala pravice njegovih prebivalcev.

V Pekingu so na drugi strani aretacijo pozdravili in Laija obtožili, da skupaj s tujimi silami spodkopava nacionalno varnost Kitajske.

Na podlagi zakona o nacionalni varnosti aretiranih več deset ljudi

Hongkonški aktivisti svarijo pred vse močnejšim vplivom Pekinga, ki je najbolj viden od sprejetja spornega zakona o nacionalni varnosti za Hongkong.

Ta prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem ter sodelovanje s tujimi silami. Od začetka uveljavitve zakona 30. junija so aretirali že več deset ljudi. Dodatni udarec za protestniško gibanje je bila tudi nedavna preložitev parlamentarnih volitev, ki naj bi po prvotnih načrtih potekale septembra.