Sankcije so uperjene proti bankam, ki poslujejo s kitajskimi uradniki, vpletenimi v zatiranje prodemokratičnih protestov v Hongkongu. Po mnenju kritikov in zahodnih držav zakon o nacionalni varnosti za Hongkonžane pomeni izgubo svoboščin, ki so jim bile zagotovljene še 50 let po koncu britanske nadvlade.

Pelosi: Zakon namenjen uničenju svoboščin Hongkonga
"Zakon je brutalen, uperjen proti prebivalcem Hongkonga, namenjen uničenju svoboščin, ki so jim bile obljubljene," je dejala predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi. "Najbolj žalostno je, da kitajski režim misli, da lahko ukrepa nekaznovano in zatira duh demokracije," je poudarila demokratka. "Če nočemo odkrito govoriti o človekovih pravicah na Kitajskem zaradi trgovinskih interesov, izgubimo vso moralno avtoriteto za opozarjanje na človekove pravice kjer koli na svetu," je dodala.

Bo Trump podpisal zakon?
A preden bodo sankcije začele veljati, jih mora podpisati še ameriški predsednik Donald Trump. Za zdaj ni znano, ali bo Trump podpisal zakon o sankcijah. Lani je okleval pri podpisu še enega zakona o sankcijah proti kitajskim uradnikom zaradi vmešavanja v hongkonške zadeve. V primerjavi s tem zakonom bodo v novem sankcije obvezne.

Hongkong: Prepoved izdajstva, odcepitve, upora ...
V Hongkongu je v torek začel veljati novi zakon o nacionalni varnosti, ki mu ga je vsilila Kitajska. Zakon, ki ga je v ponedeljek potrdil stalni komite kitajskega ljudskega kongresa, med drugim prepoveduje izdajstvo, odcepitev, upor, prevrat, terorizem in sodelovanje s tujimi silami.

Aktivist Law se je umaknil v tujino
Hongkonška policija je v sredo na protestih proti zakonu in ob 23. obletnici vrnitve mesta Kitajski aretirala okoli 370 ljudi, med njimi deset po novem zakonu, v katerem je za najhujše kršitve zagrožena dosmrtna zaporna kazen. Medtem pa je eden najvidnejših hongkonških prodemokratičnih aktivistov Nathan Law sporočil, da se je umaknil v tujino, od koder bo nadaljeval boj za "demokratični Hongkong", navaja BBC.