Talibani so se po vrnitvi v Kabul sicer skušali prikazati v spremenjeni luči, češ da so zavezani varovanju pravic žensk in manjšin, a se je hitro pokazalo, da so bile njihove obljube prazne.

ZN je poročal o več sto primerih krutega in nečloveškega kaznovanja ter pretirane uporabe sile proti civilistom, ženske pa so bolj ali manj izgubile vse pridobljene pravice. Številni so skušali državo zapustiti, a večinoma neuspešno.

Talibani so se na oblast v Afganistanu vrnili skoraj natanko dvajset let po padcu njihovega režima zaradi mednarodnega posredovanja. Povod zanj so bili teroristični napadi na ZDA 11. septembra 2001, ki jih je izvedla teroristična mreža Al Kaida, nakar so ZDA začele t. i. vojno proti terorizmu.

Mednarodna skupnost je v Afganistanu vzpostavila vlado zahodnega tipa. V državo je začela prihajati razvojna pomoč, pa tudi množica tujih vojakov, ki naj bi skrbeli za varnost v državi in pomoč civilnim oblastem pri politični tranziciji.

Talibani pa so vseskozi izvajali napade, zaradi obsežne korupcije pa se je "izgubila" tudi večina mednarodne pomoči.

Umik iz Afganistana je leta 2013 začel načrtovati tedanji predsednik ZDA Barack Obama, njegov naslednik Donald Trump pa je februarja 2020 s talibani sklenil dogovor o umiku.

Vendar do premirja v državi ni prišlo. Talibani so začeli osvajati okrožja, avgusta lani pa so začela padati strateška mesta. Po vsega desetih dneh ofenzive so 15. avgusta talibani vstopili v Kabul. Mesto so zavzeli brez boja in s tem dejansko prevzeli oblast v državi. Talibani trdijo, da so Afganistan osvobodili tuje okupacije.