Skoraj tretjina vseh žrtev je umrla v Katmandujski dolini, kjer leži tudi prestolnica. Tam so bile po obilnem deževju poplavljene cele soseske, mesto pa je bilo zaradi plazov, ki so zasuli ceste, začasno odrezano od preostalega dela države.

Z iskanjem in reševanjem povezane operacije naj bi po pričakovanjih policije trajale še nekaj naslednjih dni, saj klici na pomoč še naprej prihajajo iz odmaknjenih območij, s katerimi so bile prekinjene komunikacije. Med drugim še vedno rešujejo ljudi, ki so ostali ujeti na cestah.
Nepalska vojska je sporočila, da so doslej rešili več kot 4000 ljudi, ki so jih s poplavljenih območij prepeljali s helikopterji in čolni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Glede na zadnje podatke notranjega ministrstva so poplave terjale življenja najmanj 200 ljudi, še 127 je poškodovanih, 26 pa jih še vedno pogrešajo. Najmanj 35 ljudi je umrlo, ko jo plaz zasul avtocesto južno od Katmanduja.

Mediji v državi poročajo o najhujšem deževju v vsaj dveh desetletjih. Meteorološki urad je na podlagi predhodnih podatkov s postaj v 14 okrožjih sporočil, da so v 24 urah do sobote zjutraj izmerili rekordne padavine. Na letališču v Katmanduju so denimo zaznali okrog 240 milimetrov dežja, največ od leta 2022.

Na severnih območjih Bangladeša je po navedbah oblasti zaradi močnega deževja in vode, ki je prodrla z zgornjega toka, obtičalo več kot 100.000 ljudi.

Za veliko škodo kriva tudi neorganizirana gradnja

Strokovnjak za infrastrukturo in urbanistično načrtovanje Surja Radž Ačarja je za Reuters dejal, da sta k veliki škodi v Katmanduju prispevala neorganizirana gradnja in urbanizacija brez načrtovanja.

"Ljudje so gradili hiše in posegali v rečne bregove, ne da bi upoštevali osnovne principe gradnje ali poskrbeli za drenažni in kanalizacijski sistem," je dejal. "Ni ustreznih odtokov za rečno vodo v deževnih obdobjih, zato je poplavna voda vdrla v hiše," je opozoril Ačarja in dodal, da bi bilo treba pri načrtovanju upoštevati geografijo Nepala, rečne sisteme, vzorce pojavljanja monsunov ter ekstremne podnebne dogodke.

Okoljski znanstveniki so njegovemu mnenju pritrdili. "Podnebne spremembe so imele veliko vlogo pri zaostrovanju nesreče, k čemur sta pripomogla še slaba infrastruktura in urbanistično načrtovanje," je dejal Arun Bakta Šresta, strokovnjak za podnebna in okoljska tveganja pri Mednarodnem centru za celostni razvoj gora (ICIMOD) v Katmanduju.

Narasle vode so uničile velika območja kmetijskih zemljišč ter ribogojnice, odplaknile pridelke, kot sta riž in zelenjava, zaradi česar so številni kmetje utrpeli veliko škodo. Voda je zalila tudi hiše, ceste in kritično infrastrukturo, zato so morali ljudje zaradi varnosti bežati na višje ležeča območja.

V večjem delu države je sicer že nehalo deževati, vreme pa naj bi se v naslednjih dneh izboljšalo, piše nemška tiskovna agencija DPA.