Vojaška parada v kitajski prestolnici je bila največja doslej. Na paradi po osrednji aveniji Čangan je sodelovalo okoli 15.000 vojakov in več kot 580 različnih vozil in druge vojaške opreme, mesto pa je preletelo 160 vojaških letal. Predstavili so tudi nova brezpilotna letala, ki so sposobna leteti z nadzvočno hitrostjo, pa tudi medcelinsko balistično raketo DF-41, ki lahko nosi več jedrskih konic in doseže tudi ZDA.
Glavni govornik na najpomembnejšem dogodku v koledarju Kitajske je bil predsednik države Ši Džinping, ki je na prizorišče prišel v spremstvu svojih predhodnikov, Hu Džintaa in Džjang Dzemina. Ši je v govoru na Trgu nebeškega miru dejal, da mora biti kitajska vojska branitelj suverenosti, varnosti in razvojnih interesov države, in poudaril nujnost svetovnega miru.
Za "popolno združitev domovine"
"Nobena sila ne bo nikoli mogla zatresti položaja Kitajske ali ustaviti kitajskih ljudi in naroda pri napredovanju." Dodal je, da bo Kitajska v Hongkongu in Macau ohranjala "blaginjo in stabilnost" ter zagovarjala miroljubne odnose s samoupravnim Tajvanom. A posvaril je, da si bo Peking še naprej prizadeval za "popolno združitev domovine".
Kot poroča Uroš Lipušček, sodelavec RTV Slovenija iz Pekinga, je v civilnem delu parade, ki naj bi pokazal javno podporo socializmu s kitajskimi značilnostmi, nastopilo več kot 100.000 udeležencev, ki so ob koncu spustili v zrak 70.000 balonov in 70.000 golobov, simbolov miru. Slovesnosti na Trgu nebeškega miru so se lahko udeležili samo povabljeni gostje, oblasti pa so predtem razdelile okoli 600.000 televizij, da so si ljudje lahko ogledali prenos. Peking je okrašen s sto tisoči zastav in rožami, kar spodbuja domoljubna čustva.
Parada je bila posvečena 70. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske, ki jo je tedanji voditelj kitajske komunistične partije Mao Cetung razglasil po zmagi v državljanski vojni nad nacionalističnim Kuomintangom pod vodstvom generala Čangkajška. Ta se je potem umaknil na Tajvan. Mao je sicer ustanovitev komunistične Kitajske razglasil 21. septembra 1949, ustanovitev pa so nato množično praznovali na pekinškem Trgu nebeškega miru 1. oktobra, kar je potem postal nacionalni praznik.
V Hongkongu nasilje na "dan žalovanja"
Po koncu parade so se oči svetovne javnosti usmerile v Hongkong, kjer so oblasti zborovanja prepovedale, česar pa protestniki, ki so današnji dan razglasili za dan žalovanja, ne upoštevajo. Oblasti so že zjutraj zaprle določene ulice in postaje podzemne železnice v središču mesta. Tam je danes ostalo zaprtih tudi več nakupovalnih središč in manjših trgovin. V pripravljenosti je najmanj 6.000 policistov.
Poročajo tudi o nasilju. Na ulicah se je zbrala množica več deset tisoč protestnikov, ki že štiri mesece demonstrirajo proti centralnim oblastem v Pekingu. Nekateri izmed večinoma zamaskiranih demonstrantov so zablokirali več ulic v Hongkongu, metali tlakovce in molotovke ter prižigali ognje. Policisti so proti njim posredovali z gumijevkami, gumijastimi naboji, solzivcem in vodnimi topovi. Po poročanju hongkonških medijev so policisti izstrelili tudi opozorilne strele. Množice mirnih protestnikov, večinoma oblečenih v črno, so se medtem ob vzklikih "Svoboda za Hongkong" sprehodile po različnih predelih sedemmilijonskega mesta.
Policist ustrelil protestnika s pravim nabojem
Prvič v času protestov je policija protestnika ranila s pravim nabojem. V preteklosti so sicer večkrat uporabili naboje, prevlečene z gumo, poroča BBC.
Skupina zamaskiranih protestnikov se je na eni izmed ulic soočila s protiizgredno policijo. 18-letni protestnik je proti policistu zavihtel železno palico, policist pa ga je z revolverjem z bližine ustrelil v območje prsi. Policisti so protestniku nato nudili prvo pomoč in ga prepeljali v bolnišnico. Kljub resnim poškodbam naj bi imel protestnik po poročanju BBC-ja dobre možnosti, da preživi.
Policija je v odzivu sporočila, da je omenjeni policist, ki je protestnika ustrelil, imel občutek, da je v smrtni nevarnosti. "Izstrelil je naboj proti napadalcu, da bi rešil svoje življenje in življenje kolegov. Policija si ni želela, da se kdo poškoduje. Zelo nam je žal za to, kar se je zgodilo," je sporočila predstavnica policije.
Skupno je bilo v protestnih ranjenih več kot 50 ljudi, dva človeka sta v kritičnem stanju, še dva sta huje ranjena. Aretirali naj bi okoli 100 ljudi.
Na ulicah že pet mesecev
Protestniki, ki nimajo nekega osrednjega vodstva, se na ulicah Hongkonga zbirajo že več kot pet mesecev in tako izražajo nasprotovanje Pekingu, ker naj bi ta skušal nekdanji britanski koloniji odvzeti posebne pravice. Zahtevajo tudi neodvisno preiskavo policijskega nasilja med preteklimi protesti, pomilostitev več kot 1.500 aretiranih ter svobodne volitve.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje