"V zadnjem času se pojavlja nekaj absurdne retorike, ki Kitajsko obtožuje, da enostransko spreminja status quo v Tajvanskem prelivu s silo ali prisilo ter da ruši mir in stabilnost v ožini," je na forumu o modernizaciji Kitajske dejal Čin ter dodal, da so "takšne trditve v nasprotju z osnovno zdravo pametjo o mednarodnih odnosih in zgodovinsko pravičnostjo".

"Logika je absurdna, posledice pa nevarne," je ocenil in poudaril, da je "tajvansko vprašanje jedro temeljnih interesov Kitajske". "Nikoli se ne bomo umaknili pred nobenim dejanjem, ki spodkopava kitajsko suverenost in varnost. Tisti, ki se na Tajvanu igrajo z ognjem, se bodo na koncu opekli," je opozoril.

Čin je v govoru večkrat dejal, da ima Kitajska v mednarodnem prostoru miroljubne namene. Ob tem je poudaril pomoč Pekinga pri nedavni spravi med Savdsko Arabijo in Iranom ter njegovo vlogo posrednika v vojni v Ukrajini.

"Kitajska ne priliva olja na ogenj in ne izkorišča položaja," je zatrdil in dodal, da je namesto tega zavzema za mirovne pogovore ter deeskalacijo kriz. "Dejstva so dokazala, da je Kitajska ob pohodu k modernizaciji vse večja sila za mir in pravičnost," je še ocenil prvi mož kitajske diplomacije.

Ameriški in francoski predsednik sta v telefonskem pogovoru govorila o zmanjševanju napetosti po nedavnem obisku Emannuela Macrona na Kitajskem, po katerem je povzročil razburjenje z izjavo, da se Evropa ne bi smela vpletati v ameriško-kitajski spor glede Tajvana in da bi morala zmanjšati odvisnost od ZDA.

Biden in Macron gladila napetosti

Bela hiša in Elizejska palača sta ločeno sporočili, da sta voditelja v četrtek po telefonu razpravljala predvsem o Macronovem nedavnem obisku na Kitajskem.

Predsednika sta govorila "o nedavnem potovanju predsednika Macrona na Kitajsko in njunih stalnih prizadevanjih za napredek blaginje, varnosti, skupnih vrednot in na pravilih temelječega mednarodnega reda v indo-pacifiški regiji," so sporočili iz Washingtona.

Dodali so, da sta vnovič poudarila pomen ohranjanja miru in stabilnosti v Tajvanskem prelivu ter spregovorila o ruski invaziji v Ukrajini, ob tem pa sta vnovič potrdila "trdno podporo" svojih držav Ukrajini.

V uradu francoskega predsednika so pogovor označili za seznanitev Bidna z "doseženimi rezultati" Macronovega obiska na Kitajskem. Kot so zapisali, menijo, da lahko Peking "srednjeročno prispeva h končanju vojne v Ukrajini v skladu z načeli in cilji Ustanovne listine ZN-a".

"Voditelja držav sta se strinjala, da je na osnovi tega pomembno nadaljevati sodelovanje s kitajskimi oblastmi," so zapisali v izjavi in v povezavi s čezatlantskimi varnostnimi odnosi poudarili "pomen nadaljnjega oboroževanja evropskih držav, da bi te lahko prevzele svojo odgovornost pri delitvi bremena čezatlantske varnosti".

Joe Biden se je v četrtek ločeno pogovarjal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki je Macrona spremljala v Pekingu, in prav tako potrdil pomen miru v Tajvanskem prelivu ter zavezanost ohranjanju mednarodnega reda.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na nedavni razpravi o odnosih EU-ja s Kitajsko v Evropskem parlamentu dejala, da EU ostro nasprotuje enostranskim spremembam statusa quo glede Tajvana, še posebej z uporabo sile. Poudarila je, da je Peking v zadnjih letih zaostril svojo strateško držo, in ob tem zatrdila, da EU "že dolgo zagovarja politiko 'ene Kitajske'".