Lani je 11 ribičev iz Džiangsuja, od tega ena ženska, skupno našlo sedem "vohunskih plovil brez posadke", leta 2018 pa so oblasti nagradile 18 ribičev, ki so našli devet tovrstnih naprav, poroča BBC.

In nagrade so visoke – do 500.000 juanov (65.000 evrov) ali 17-krat toliko, kot znaša povprečni dohodek na Kitajskem.

Od kod torej prihajajo ti "podmorski vohuni" in zakaj jih je toliko? Džiangsu je provinca na vzhodu Kitajske z več kot tisoč kilometri obale. Obrnjena je proti Japonski in Južni Koreji, okoli 700 kilometrov južneje leži Tajvan. Ta geografija – in izjemna ameriška prisotnost v regiji – delno razloži, zakaj ribiči najdevajo te naprave. Kitajska ni razkrila, od kod naprave prihajajo, sporočili so le, da so bile "narejene v tujih državah".

Regionalni strokovnjak in svetovalec Alexander Neill pravi, da naprave verjetno izvirajo iz ameriške mornarice, japonskih samoobrambnih sil ali morebiti Tajvana.

Prednosti UUV-jev

Leta 2009 je ameriška mornarica financirala raziskavo podvodnih plovil brez posadke (UUV), ki je predlagala sedem načinov, kako bi se UUV-ji lahko uporabili, vključno za sledenje "potencialno sovražnikovih podmornic", iskanje podvodnih bomb, nadziranje "podvodne infrastrukture", kot so komunikacijski kabli ipd.

Raziskava je tudi izpostavila prednosti UUV-jev – manjše naprave, take, kot so jih našli v Džiangsuju, lahko svojo nalogo opravljajo več mesecev in so "dovolj poceni, da jih lahko označimo za pogrešljive". "Dovolj poceni" v tem primeru pomeni "samo" nekaj 10.000 dolarjev. Njihova cena, domet in zmogljivost pomenijo, da so ti "podvodni vohuni" vse pomembnejši – Neill ocenjuje, da se njihovo število po vsem svetu "zagotovo giblje tam skoraj do tisoč".

To delno pojasnjuje, zakaj jih toliko konča v kitajskih ribiških mrežah. Država ima velikansko ribiško floto, zato bodo ladje občasno "ulovile" tudi kako tovrstno plovilo. Po drugi strani pa je tudi res, da je kitajska flota drugačna od drugih. Celo nekateri ribiči sami so pripadniki vojske.

Kitajska pomorska milica (CMM) je del nacionalne milice oz. rezervistov. Kot pravi profesor Andrew S. Erickson z ameriške pomorske vojaške fakultete, je "edinstvena in v javnosti obskurna", je pa dobro znana vojski ZDA.

Ribiška flota v civilni preobleki

Sodeč po poročilu obrambnega ministrstva ZDA iz leta 2017 je CMM odigral "pomembne vloge v vrsti vojaških kampanj in prisilnih incidentov". V preteklosti je CMM najemal plovila od podjetij ali ribičev, a po navedbah ameriških oblasti se zdaj zdi, da Kitajska za svojo vojsko gradi ribiško floto v državni lasti.

Neill temu pritrjuje, češ da so številne ladje zgolj "zakrinkane kot ribiške ladje, v resnici pa opravljajo pomorski nadzor nad kitajskimi tekmicami". "Na papirju so videti kot sofisticirana, moderna plovila za ribolov z vlečno mrežo. A so v resnici dejansko vojaška plovila z jeklenim trupom in povečano tonažo."

Tovrstna "ribiška" flota, vojska v civilni preobleki, lahko dejansko zagotavlja prvo obrambno nadzorno linijo. "Zelo velik del kitajske ribiške flote je kooptiran v milico," pravi Neill. "Mislim si, da bi se z malce brskanja dalo odkriti, da so tudi ti ribiči iz Džiangsuja v resnici pripadniki milice."

In Kitajska teh plovil brez posadke ne samo najdeva, ampak jih tudi upravlja. Na vojaški paradi ob 70. obletnici LR Kitajske so razkrili HSU001, velik UUV, iz katerega bi potencialno lahko izstrelili manjša plovila. Prav tako lani so razkrili še en kitajski UUV, na manj formalen način, ko so indonezijski ribiči ob obali otočja Riau ujeli "raketo" kitajskih oznak. "Ne gre za raketo, ampak za morsko plovilo brez posadke, ki se običajno uporablja za podvodne raziskave," je povedala policija.

In čeprav izvora tega niso nikdar potrdili, pa strokovnjaki menijo, da je del obsežnega podmorskega nadzora Kitajske, t. i. "kitajski podvodni zid", še navaja BBC.