Najnovejša aretacija Wonga naj bi bila povezana z njegovo vpletenostjo v neuradne primarne volitve julija lani, s katerimi so opozicijske stranke želele ugotoviti, kateri kandidati bi imeli najboljše možnosti na za september predvidenih volitvah v hongkonški parlament.

Wong je bil eden izmed kandidatov in je zbral približno 40.000 glasov, pozneje pa so ga hongkonške oblasti diskvalificirale iz septembrskih volitev, ki so jih naposled zaradi pandemije covida-19 preložili.

Zakon naj bi izkoriščali za aretacije

Urad visoke komisarke ZN-a za človekove pravice je medtem pozval k izpustitvi 53 vidnejših hongkonških aktivistov, ki so jih v sredo aretirali v okviru spornega zakona o nacionalni varnosti.

"Včerajšnje aretacije so bile zadnje v vrsti aretacij v Hongkongu, povezanih z izvajanjem temeljnih svoboščin, kot je pravica do mirnega zborovanja," je opozorila tiskovna predstavnica urada Liz Throssel.

Po njihovem so aretacije dokazale to, česar so se že bali – da se zakon o nacionalni varnosti izkorišča za aretacijo posameznikov, ki izvajajo svojo pravico do sodelovanja v politiki in javnosti.

Podobno so že v sredo opozorili številni tuji politiki, med njimi britanski zunanji minister Dominic Raab. Večino v sredo aretiranih oseb so hongkonške oblasti izpustile v zameno za varščino.

"Ena država, en sistem"

Zakon o nacionalni varnosti je usmerjen k ukrepanju proti dejavnostim, ki jih kitajske oblasti dojemajo kot prevratniške, separatistične ali teroristične. Aktivisti so posledično od junija lani postali tarče odvzemov političnih funkcij in aretacij zaradi objav na družbenih omrežjih, številni so tudi zbežali v tujino.

Zakon je bil tarča ostrih kritik organizacij za človekove pravice in zahodnih držav. 1. julija 1997 je nekdanja britanska kolonija Hongkong spet postala del Kitajske in je urejena kot ločeno ozemlje po načelu "ena država, dva sistema".

V skladu z dogovorom naj bi sedem milijonov tamkajšnjih prebivalcev do leta 2047 uživalo visoko stopnjo avtonomije in veliko svoboščin. Julija lani je začel veljati nov zakon o nacionalni varnosti, ki ga kritiki zdaj označujejo kot "eno državo, en sistem".