Med prijetimi je več članov opozicijskih strank, okrog 20 opozicijskih predstavnikov v lokalnih svetih, dva akademika in odvetnik za človekove pravice. Policisti naj bi poleg aretacij izvedli tudi preiskavo stanovanja pridržanega aktivista Joshue Vonga in odvetniško pisarno Ho Ce Vaja. Pritiskali so tudi na medije, naj jim izročijo določene informacije.

Opozicijske stranke trdijo, da gre za ukrepanje v skladu z lani uvedenim zakonom o nacionalni varnosti, s katerim se je Peking odzval na mesece trajajoče proteste, na katerih so med drugim zahtevali ohranitev demokratičnih svoboščin.

Danes prijeta skupina je bila vpletena v izvedbo primarnih volitev julija lani, s katerimi so opozicijske stranke želele ugotoviti, kateri kandidati bi imeli najboljše možnosti na volitvah v hongkonški parlament, predvidenih za lanski september. Na njih je glasovalo več kot 600.000 ljudi, septembrske volitve pa so bile zaradi pandemije covida-19 naposled preložene.

Opozicijske skupine so upale, da bi jim osvojitev večjega števila sedežev prinesla dovolj moči, da bi lahko blokirali vladne predloge in okrepili pritisk za demokratične reforme. Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je sicer že takrat posvarila, da bi primarne volitve lahko pomenile prevrat.

Zakon o nacionalni varnosti je usmerjen k ukrepanju proti dejavnostim, ki jih kitajske oblasti dojemajo kot prevratniške, separatistične ali teroristične. Aktivisti so posledično od junija lani postali tarče odvzemov političnih funkcij in aretacij zaradi objav na družbenih medijih, številni so tudi zbežali v tujino.

Zakon je bil deležen ostrih kritik organizacij za človekove pravice in zahodnih držav.
Minister Hongkonga za varnost John Lee je današnje aretacije označil za nujne in usmerjene proti skupini ljudi, ki naj bi poskušali "poriniti Hongkong v prepad".

A operacija je že naletela na kritike v svetu. Antony Blinken, ki ga namerava novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden imenovati za zunanjega ministra, je sporočil, da so oblasti napadle "tiste, ki se pogumno bojujejo za splošne pravice". "Administracija Biden-Harris bo stala ob ljudeh Hongkonga in proti zatiranju demokracije iz Pekinga," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

EU razmišlja o sankcijah

Na dogajanje se je odzvala tudi Evropska unija, ki je pozvala k takojšnji izpustitvi vseh prijetih. "Uveljavitev novega zakona o nacionalni varnosti je vir velike zaskrbljenosti za EU, ker se uporablja za zatiranje opozicije in dušenje političnih svoboščin," je v Bruslju dejal tiskovni predstavnik visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josipa Borrella Peter Stano.

Unija pozorno spremlja dogajanje in razmišlja tudi o možnosti sankcij, je dejal in spomnil, da je za sprejetje tovrstnega ukrepa potrebno soglasje vseh držav članic. O Hongkongu bodo med drugim razpravljali zunanji ministri članic na srečanju, predvidenem 25. januarja, je še dodal Stano.