Za predlog zakona, ki potrjuje besedilo ustavne spremembe, o kateri bodo Avstralci odločali na referendumu, je glasovalo 52 članov senata, 19 jih je bilo proti, kar pomeni, da je bil sprejet z absolutno večino.

"Smo korak bližje k temu, da podelimo glas potrebam in željam avstralskih staroselcev," je ob tem dejala ministrica za avstralske staroselce Linda Burney, medtem ko je avstralski premier Anthony Albanese na Twitterju zapisal, da se lahko Avstralci s tem vpišejo v zgodovino. "Parlament sprejema zakone, toda ljudje so tisti, ki delajo zgodovino." Albanese bo zdaj določil datum referenduma, ki naj bi ga izvedli med oktobrom in decembrom. To bo prvi referendum po letu 1999, ko so volivci zavrnili spremembo ureditve, da bi Avstralija postala republika.

Za uresničitev ustavne spremembe je potrebna t. i. dvojna večina, kar pomeni, da mora za spremembo glasovati več kot 50 odstotkov udeležencev referenduma, obenem pa mora biti večina za spremembo dosežena v vsaj štirih od šestih avstralskih zveznih držav.

Poleg priznanja v ustavi bi sprememba staroselcem, ki v skoraj 26-milijonski državi predstavljajo 3,2 odstotka prebivalcev, prinesla tudi ustavno pravico, da vlada pri zakonih, ki vplivajo na njihove skupnosti, upošteva njihov glas.

Te so šele leta 1967 začeli šteti kot prebivalce Avstralije.

"To je zelo preprosta zahteva ... da smo prepoznani v ustavi," je dejala Malarndirri McCarthy, "Večina avtohtonih prebivalcev si želi, da se to zgodi."

Doslej je bilo 44 predlogov za spremembo ustave na 19 referendumih, zeleno luč pa jih je dobilo le 8.

Vlada podpira predlog, nasprotniki ustavne spremembe pa trdijo, da skuša vlada s tem zgolj preusmeriti pozornost od doseganja dejanskih pozitivnih sprememb in da bo to pomenilo delitev Avstralcev na podlagi rase. Proti spremembi ustave je pozvala tudi glavna opozicijska Liberalna stranka.