Ban Ki Mun se bo srečal s predsednikom Republike Slovenije Danilom Türkom, premierjem Janezom Janšo in predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom. Svojo turnejo bo nadaljeval na Hrvaškem, v Črni gori, Srbiji, na Kosovu, v Makedoniji in na koncu še v Bosni in Hercegovini, kjer bo govoril v parlamentu in med drugim obiskal Srebrenico. Svoj obisk v Jugovzhodni Evropi bo končal 26. julija.
V petek je v pogovoru z novinarji iz regije dejal, da bo regiji prinesel sporočilo o nujnosti preseganja razlik in napredka ter poudarjal njen pomen za Evropo in svet. "Vsepovsod bom poudarjal pomen regije ne le za Evropo, ampak za ves svet," je napovedal. Dodal je, da je regija pretrpela velike preizkušnje, da pa je opaziti znamenja napredka, dinamike in preseganja nasprotij.

Ban pričakuje še več sodelovanja s Slovenijo
Na vprašanje, zakaj je na seznamu držav, ki jih bo obiskal, tudi Slovenija, je Ban Ki Mun dejal, da gre za državo, s katero je tesno sodeloval, med drugim takrat, ko je bil veleposlanik Južne Koreje na Dunaju. "Slovenija je edina država v regiji, ki jo bom kot generalni sekretar obiskal že drugič. S predsednikom Danilom Türkom sva v dobrih odnosih, poznam ga še iz časov, ko sem bil vodja kabineta pri predsedniku generalne skupščine ZN-a, on pa je bil pomočnik generalnega sekretarja ZN-a za politične zadeve," je povedal.

Med pomembnimi prispevki Slovenije v ZN-u v 20 letih njenega članstva v organizaciji je omenil članstvo v Svetu ZN-a za človekove pravice in nestalno članstvo v Varnostnem svetu konec 90. let prejšnjega stoletja.

"Slovenija je name vedno naredila vtis. Mislim, da bo to zdaj moj že deseti obisk Slovenije, ki jo dobro poznam," je dejal. Poudaril je, da so status Slovenije v mednarodni skupnosti utrdili promocija dobre vladavine, človekovih pravic in demokratičnih ustanov ter predsedovanje EU-ju.

"Jeremić bo v ZN-u moral delovati prek srbskih vprašanj"
Največ vprašanj za generalnega sekretarja se je vrtelo okrog Kosova, ki zaradi nasprotovanja Srbije in Rusije še ni članica ZN-a. Glede na to, da je bil za predsednika nove Generalne skupščine ZN-a izvoljen nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić, pa bo to še težje.

Na vprašanje, kako komentira nedavno Jeremićevo izjavo, da bo Kosovo sprejeto v ZN "samo prek njegovega trupla", je Ban Ki Mun odvrnil, da Jeremić tega ni izjavil kot predsednik generalne skupščine ZN-a, ampak kot uradni predstavnik Srbije. "Odločitev o članstvu v ZN-u je sprejeta na podlagi priporočila Varnostnega sveta in s potrditvijo generalne skupščine," je pojasnil.

"Predsednik generalne skupščine ni izvoljen za svojo državo. Jeremić bo skrbel za vprašanja, ki so na dnevnem redu ZN-a in bo moral delovati prek srbskih vprašanj," je še dejal Ban. Dodal je, da se je z Jeremićem pogosto srečeval in da imata vljudne ter spoštljive odnose, zato se veseli sodelovanja z njim od septembra, ko bo Jeremić zasedel položaj.

Ban Ki Mun je zanikal, da njegov obisk na Kosovu pomeni priznanje državnosti, saj se s predstavniki Kosova srečuje tudi na sedežu ZN-a v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 1244. Poleg tega ima tudi dolžnost, da se sreča s predstavniki misije Unmik. Sicer pa želi, da bi se Srbom in Kosovcem uspelo sporazumeti zaradi skupne blaginje in miru v regiji.

Potrebna bodo večja prizadevanja za odpravo diskriminacije Romov
Generalni sekretar ZN-a je pohvalil Hrvaško za preobrazbo iz države, ki je nekoč gostila pet misij ZN-a, v državo, ki sama prispeva v mirovne operacije. Omenil je, da bo Hrvaška kmalu postala članica EU-ja in izrazil upanje, da bo vlada gradila na dozdajšnjem napredku.
Tako glede Hrvaške kot tudi vseh drugih držav, ki jih bo obiskal, pa je Ban Ki Mun poudaril, da si morajo med drugim še naprej prizadevati za odpravo diskriminacije manjšin, kot so Romi.

Poleg Sarajeva bo Ban obiskal še Srebrenico
"Ljudje v Bosni in Hercegovini so zelo trpeli zaradi genocida. Če smo iskreni, ZN-u ni uspelo pomagati ljudem, ko je bilo to potrebno," je priznal in dodal, da bo to za vedno ostalo v zavesti ZN-a in sveta. Generalni sekretar organizacije, ki z mirovnimi silami leta 1995 ni uspela preprečiti pokola v Srebrenici, je še poudaril, da ne smemo dovoliti, da se takšne stvari ponovijo.