urednikom barcelonskega časopisa Avui, Jaumejem Clotetom.

Zakaj Katalonci potrebujejo ta referendum?
Kot veste, so Katalonci narod znotraj Španije, ki je avtonomen. A od nekdaj obstaja demokratično gibanje, ki se zavzema za samostojnost Katalonije. Gibanje ima tudi svojo politično stranko, svoje predstavnike v katalonskem parlamentu ter španskem parlamentu in senatu. Je močno in uveljavljeno gibanje. Španska ustava ne dovoli, da bi kateri koli del države razpisal referendum ali se odcepil. To je prepovedano. Ne le, da je odcepitev prepovedana, člen v ustavi celo pravi, da ima v takšnih primerih španska vojska pravico intervencije, da takšna dejanja prepreči.

Špansko ustavno sodišče prav zdaj presoja, ali je statut o avtonomiji Katalonije skladen s špansko ustavo?
Katalonija je avtonomna od leta 1979. A leta 2006 so Katalonci napisali nov statut o avtonomiji, saj je bil prejšnji zastarel. Novemu so dodali nekaj sprememb, kot je večja stopnja avtonomije. To sta sprejela tako katalonski parlament kot španski kongres, ki je potrdil referendum v Kataloniji. A španska Ljudska stranka je statut o avtonomiji predala španskemu ustavnemu sodišču. Ta zdaj presoja, ali je statut skladen z ustavo, kaj bi morali iz njega izločiti, spremeniti. Ne glede na odločitev ustavnega sodišča, avtonomija Kataloncev ne bo ogrožena.

V čem se statut iz leta 1979 razlikuje od tega iz leta 2006?
Med drugim vsebuje tudi ekonomski vidik. Katalonija je bogatejši del Španije. Španija od Katalonije dobi veliko davkov, ki tej nikoli niso povrnjeni. Statut določa maksimalno mejo, ki bi pripadala Španiji, s čimer bi preprečili, da bi Španci še naprej tako črpali Katalonijo. V statutu prav tako piše, da so Katalonci narod, s čimer se špansko sodstvo zagotovo ne bo strinjalo. A s tem je bolj zaščitena katalonščina. Težava je v tem, da je statut na ustavnem sodišču že tri leta. Večina Kataloncev in političnih strank ter katalonska vlada menijo, da je to predolgo. Špansko ustavno sodišče ni v tem času razsodilo popolnoma ničesar.

Zakaj pa se je zataknilo s priznanjem katalonskih simbolov, kot sta recimo zastava in himna?
Zastava in himna nista ogroženi. Pri tem vprašanju se je zapletlo predvsem zato, ker je Katalonija v statutu zapisala, da ima nacionalne simbole. Španski politiki in sodišče pa pravijo: "Ne morete imeti nacionalnih simbolov, če niste država. To so lahko le regionalni simboli."

Kaj sploh pomeni ta referendum tako za eno kot za drugo stran, saj nenazadnje ni pravno obvezujoč?
Ta referendum ima zelo malo povezave s statutom, o katerem sva govorila do zdaj. Ljudje, ki organizirajo referendum, so v večini primerov proti statutu o katalonski avtonomiji. Ko so jih leta 2006 na referendumu vprašali, ali želite statut o avtonomiji, so odgovorili – ne. Tisti, ki so rekli ne, namreč hočejo samostojnost.

Mislite svojo državo?
Da. Ti ljudje so na referendumu prispevali nekaj čez 20 odstotkov glasov. Ko jih mediji vprašajo, kaj menite o statutu o avtonomiji, odgovorijo - vseeno mi je.

Torej so tudi Katalonci med seboj razdeljeni?
Da, na tiste, ki želijo samostojnost, in tiste, ki želijo biti še vedno del Španije, a z večjo stopnjo avtonomije.

Referendumsko vprašanje se je glasilo: "Ali se strinjate, da Katalonija postane socialna, demokratična in neodvisna država ter članica Evropske unije?" Zakaj bi želeli Katalonci iz ene skupnosti bežati v drugo in postali člani EU-ja?
Ljudje, ki organizirajo referendum, želijo novo državo v Evropi, tako kot obstajajo druge. Vedo, da je, na primer, Slovenija postala samostojna in je zdaj članica EU-ja. Če bi Slovence vprašali, ali želijo postati del Jugoslavije, bi odgovorili – ne. Če pa bi jih vprašali, ali želijo biti v EU-ju, pa bi odgovorili – da. Škotska bo imela referendum naslednje leto. A če beži od Velike Britanijeto, to ne pomeni, da beži od EU-ja. Podobno je s Črno goro, kjer so ljudi spraševali, ali naj država postane članica EU-ja, saj to ni povezano z narodnostjo ali kulturo. Katalonci se želijo oddaljiti od Španije in ne od EU-ja.

Kaj bodo izidi referenduma pokazali?
Pokazali naj bi voljo Kataloncev, da se odcepijo od Španije. Veliko katalonskih strank v predvolilnem času govori, da mora biti Katalonija manj odvisna od Madrida, da potrebuje več samostojnosti. Ko pa zmagajo, pa naredijo zelo malo. Tako katalonska družba pritiska na politike, rekoč, da ljudje to hočejo. Ko nekdo reče, da želi svojo državo, ljudje niso zares zainteresirani, saj imajo druge težave v življenju, kot je brezposelnost. Tisti, ki so organizirali referendum, so to naredili z namenom, da vidijo, ali so ljudje sploh zainteresirani za to odločitev.

Je res, da je Madrid lokalnim oblastem prepovedal uporabo prostorov?
Ne, 13. septembra letos je bil prvi referendum v neki vasi. Tja je šla tudi španska vlada z namenom, da jih prežene. Organizatorjem so celo zakonsko poskušali prepovedati referendum. Med drugim je šla v to vas tudi ena politična stranka, ki je demonstrirala s špansko zastavo. Na koncu pa so spoznali, da so vsa ta dejanja le prilila olje na ogenj in še povečala željo po samostojnosti v tisti vasi. Ljudje iz vasi, ki so bili prej proti samostojnosti, so si mislili: "Kako to, da smo kar naenkrat tako pomembni za Madrid, le zaradi tega glasovanja?" Gibanje se je tako okrepilo. Od tiste majhne vasi smo danes prišli na volišča v 170 mestih.

Kaj bi bila Španija brez Katalonije?
Normalna država. Izgubila bi 16 odstotkov ljudi, 21 ali 22 odstotkov BDP-ja …

Kaj pa klub Barcelona?
To je klasično vprašanje Madrida, češ, če se bodo Katalonci odcepili, proti komu bomo pa igrali? Mi pa pravimo, če bomo samostojna država, bo Barcelona vsako leto igrala v ligi prvakov, saj bo vedno zmagoviti katalonski klub. Zanimivo je, da je tudi predsednik kluba Barcelone podprl referendum, kar je klubu že nakopalo težave.